Poročilo Varuha človekovih pravic Republike Slovenije o izvajanju nalog državnega preventivnega mehanizma za leto 2012 Glede na to, da je DPM ob svojem obisku zaznal tudi več poškodb inventarja, za kar naj bi bili odgovorni prosilci, je menil, da bi bilo potrebno tudi dosledno sankcioniranje kršiteljev hišnega reda. Odkrivanje storilcev je lahko tudi težavno, zato bi bilo po presoji DPM vredno razmisliti o preventivnih ukrepih, kot je na primer pogostejša navzočnost osebe, ki bi jo prosilci razumeli kot avtoriteto (npr. policist). V primeru kršitev hišnega reda se po pojasnilu MNZ vselej izrekajo ustrezne sankcije, na primer v obliki pisnega opomina, začasne ali trajne odprave dovolilnic za izhode, neizplačevanje žepnine za obdobje enega meseca ali povrnitve morebitne škode, kot to določa 80.a člen ZMZ, v skrajnih primerih pa tudi ukrep omejitve gibanja iz razloga ogrožanja ljudi in premoženja. V primeru nasilniškega obnašanja (pretepi, grožnje …) se na kraj dogodka vedno pokliče tudi policija. V praksi so težavni primeri poškodovanja inventarja, za kar je odgovoren neznani prosilec, ko sankcij ni mogoče izreči. V letu 2011 je bilo na podlagi 80.c člena ZMZ izrečenih 80 ukrepov zaradi kršitev hišnega reda, v letu 2012 57 in dva ukrepa omejitve gibanja zaradi ogrožanja ljudi in premoženja. MNZ je tudi sporočilo, da bodo naš predlog proučili in uskladili z vsemi relevantnimi enotami notranje organizacije v okviru ministrstva. Ob obisku smo izrazili pričakovanje, da bodo čim prej zagotovljena sredstva za pomoč oziroma zaposlitev psihiatra. AD prosilcem namreč še vedno ne more zagotavljati psihiatrove pomoči, ki bi bil prisoten v AD. Takšna pomoč se prosilcem zdaj izvaja kot nujni primeri v Zdravstvenem domu Vič oziroma UKC Ljubljana. MNZ je pojasnilo, da se zaveda pomena možnosti redne psihiatrične pomoči prosilcem v okviru AD, saj imajo številni nastanjeni prosilci prilagoditvene težave, nekateri pa tudi resne bolezenske težave (shizofrenija in podobno). Prav zaradi tega je predlog sprememb in dopolnitev Zakona o mednarodni zaščiti predvidel izrecno vključitev psihoterapevtske obravnave v dodaten obseg zdravstvene storitev, saj se je v praksi odsotnost možnosti tovrstne obravnave izkazala kot pomanjkljivost. Ta možnost bo po mnenju ministrstva prosilcem omogočala možnost ustrezne obravnave, saj je bil prosilcem zagotovljen le dostop do psihiatrične obravnave redne zdravstvene mreže, v urgentnih primerih pa Urgentnega bloka UKC (PHP). Glede na dosedanje izkušnje bo po pričakovanjih MNZ ustrezna psihoterapevtska obravnava lahko preprečila številne ponovitvene težave oziroma zagotovila ustrezno sprotno obravnavo ugotovljenih težav. 110 Državni preventivni mehanizem v Republiki Sloveniji po Opcijskem protokolu h Konvenciji OZN proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju