Poročilo Varuha človekovih pravic Republike Slovenije o izvajanju nalog državnega preventivnega mehanizma za leto 2012 DPM je ob obisku Oddelka Novo mesto ZPKZ Ljubljana leta 2009 ugotovil, da je moral eden izmed pripornikov zaradi prezasedenosti spati na žimnici, položeni kar na gola tla. Podobno smo tokrat žal lahko ugotovili ob obisku ZPKZ Koper; tam so bile najprej skrb vzbujajoče že izjave pripornikov, da so morali nekateri po sprejemu v zavod spati kar na žimnici, položeni na tla, čeprav naj bi imel zavod dovolj postelj. To nam je ob koncu obiska potrdila tudi v. d. direktorja, pozneje pa je generalni direktor URSIKS dodal še pojasnilo, da so se v tem zavodu spremenile uradne zmogljivosti zaradi pomembnega povečanja števila obsojencev in možnosti namestitve teh po oddelkih oziroma potrebe po razširitvi oddelka v del, ki je bil predhodno namenjen za pripor. Sicer pa se je strinjal, da se v ZPKZ Koper ne sme ponoviti, da bi moral kateri izmed pripornikov spati na žimnici, ki je položena na tla, saj dodatna postelja v bivalnem prostoru ne zavzame več prostora kot žimnica, ki se položi na tla. Zamenjavo izrabljenih žimnic smo morali predlagati tudi še v nekaj drugih primerih (ZPKZ Maribor, ZPKZ Koper, ZPMZKZ Celje). V dveh primerih smo tudi posebej izpostavili predlog za zamenjavo starih kovinskih posteljnih ogrodij oziroma omar (Odprti oddelek Ig ZPKZ Ljubljana, Oddelek Nova Gorica ZPKZ Koper). V ZPKZ Ljubljana pa smo predvsem v pripornem delu še vedno ugotavljali, da vsaka zaprta oseba nima zagotovljene lastne omare za shranjevanje osebnih stvari in so si tako priporniki mesta v omarah dodeljevali kar sami med seboj. Večino oziroma pet zavodov je pestila prezasedenost; v tem pogledu je bilo najhuje v ZPKZ Ljubljana, kjer je bilo obsojencev še enkrat več, kot je bilo zanje uradno določenih zmogljivosti, pri tem pa je bil tudi priporniški del prezaseden za približno 40 odstotkov. V zvezi s to problematiko smo tudi poudarili, da si morata zavod in URSIKS kljub dobrodošlemu zmanjšanju dogovorjenega maksimalnega števila zaprtih oseb z 245 na 209 nenehno prizadevati tudi za čim manjše preseganje uradne zmogljivosti. Tudi v Oddelku Novo mesto tega zavoda je bila prezasedenost precejšnja – najbolj v priporniškem delu, kjer je bila 75-odstotna, obenem pa so bile zmogljivosti presežene tudi v obsojeniškem delu, in sicer za osem odstotkov. Prav toliko so bile v enakem delu presežene v ZPKZ Maribor, ob hkratni prezasedenosti priporniškega za 41 odstotkov. V ZPKZ Koper so bile priporniške zmogljivosti presežene za 50 odstotkov in obsojeniške za 12. ZPMZKZ Celje se je s prezasedenostjo za približno 30 odstotkov spopadal v priporniškem delu. Tudi ZPKZ Dob pri Mirni je bil prezaseden, vendar za samo pet odstotkov, kar je precejšnje izboljšanje razmer v tem pogledu in je posledica predvsem povečanja uradnih zmogljivosti zaradi dveh novih objektov v kompleksu. V zvezi z uklonilnim zaporom velja izpostaviti 17-odstotno prezasedenost v ZPKZ Maribor in polno zasedene tovrstne zmogljivosti v Oddelku Nova Gorica ZPKZ Koper. Pri vsem navedenem gre bolj kot ne za objektivne danosti, na katere v trenutnih razmerah sami zavodi nimajo odločujočega vpliva, čeprav smo na primer v Odprtem oddelku Ig ZPKZ Ljubljana ugotovili, da bi bilo mogoče prezasedenost v matičnem zavodu vsaj malo ublažiti tudi z doslednejšim premeščanjem obsojencev, ki izpolnjujejo pogoje za bivanje v svobodnejšem režimu, v navedeni odprti oddelek. V zvezi z ZPMZKZ Celje pa smo predlagali, naj URSIKS znova prouči ustreznost uradno določenih prostorskih zmogljivosti zavoda in oceni potrebo po še boljši prilagoditvi uradne zmogljivosti, saj je bila ta v moškem delu pripora kljub tozadevnim spremembam na podlagi našega predloga iz prejšnjega leta še vedno presežena. 18 Državni preventivni mehanizem v Republiki Sloveniji po Opcijskem protokolu h Konvenciji OZN proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju