Poročilo Varuha človekovih pravic Republike Slovenije o izvajanju nalog državnega preventivnega mehanizma za leto 2012 Na težave oziroma možnosti izboljšav smo se trudili opozarjati tudi na področju sistemizacij oziroma delovnih mest v posameznih zavodih; da vsa sistemizirana delovna mesta niso zasedena, smo opozorili glede ZPKZ Maribor, ZPKZ Koper, PD Radeče in ZPMZKZ Celje, pri čemer v zadnje navedenem primeru štirje pravosodni policisti dejansko delajo v Forenzični enoti v Mariboru – ob tem, da tja takrat ni bila premeščena nobena zaprta oseba in tako z začetkom delovanja ta zavod ni bil razbremenjen, temveč obratno. V ZPKZ Maribor smo še predlagali, da navkljub neuspešno predlagani sistemizaciji delovnega mesta psihologa URSIKS sedanjega psihologa kar najbolj razbremeni administrativnega dela, ki ga lahko opravi drugi delavec zavoda, saj je bil tedaj terapevt za obravnavo odvisnosti preobremenjen tudi zaradi birokratskega dela. Glede ZPKZ Dob pri Mirni smo URSIKS predlagali proučitev ustreznosti veljavne sistematizacije delovnih mest za pravosodne policiste, saj je bil oddelek za varnost zaradi delovanja pravosodnih policistov tudi v dveh novih objektih spet preobremenjen. V PD Radeče smo izrazili tudi pričakovanje, da bo zaradi porodniškega dopusta odsotna pedagoginja ustrezno nadomeščena. V ZPKZ Ljubljana pa smo predlagali proučitev možnosti za zaposlitev dodatnega kuharja. Prejeli smo nekaj pritožb zaradi pravosodnih policistov, vendar na drugi strani tudi številne pohvale za njihovo delo. Predvsem mladoletniki v PD Radeče so navajali precej pritožb zaradi nespoštljivega, gospodovalnega, žaljivega ali ponižujočega odnosa pravosodnih policistov. V ZPMZKZ Celje smo predlagali, naj se preverijo razlogi za pritožbe obsojencev zoper dva konkretno imenovana pravosodna policista, saj sta bili to večkratni izjemi od siceršnjih pohval osebja. V ZPKZ Dob pri Mirni smo se ob ogledu ene izmed sob kar sami lahko prepričali, da so pravosodni policisti pri opravljanju pregleda tega prostora nekatere osebne stvari (oblačila in podobno) obsojenca dali kar na tla. V ZPKZ Maribor smo ugotovili tudi nekaj odpovedi spremstev zaprtih oseb zaradi nezmožnosti pravočasne uskladitve vseh tovrstnih potreb glede na kadrovsko stanje pravosodnih policistov. Glede ZPMZKZ Celje pa smo predlagali, naj URSIKS opozori celjsko sodišče na potrebo po pravočasnem izdajanju odredb za privedbo zaprtih oseb na sodišče, saj je direktorica zavoda izpostavila, da prejemajo take odredbe tik pred narokom in tako zmore zavod izvesti vse privedbe le zaradi hitre organizacije oddelka za varnost. Razmeroma pogoste so bile pritožbe zaprtih oseb zaradi vzgojnih služb. Tako smo za ZPKZ Maribor vodstvu predlagali povečati nadzor nad odnosom delavcev vzgojne službe do obsojencev (neodzivanje na »priglasnice« in na težave, ki naj bi jih izpostavljali), za ZPKZ Ljubljana smo izrazili pričakovanje, da se bo vodstvo pogovorilo z zaprtimi osebami in ugotovilo razloge pritožb obsojencev glede vzgojne službe, za ZPKZ Dob pri Mirni pa smo podali predlog, naj se tudi za nova oddelka oblikujejo posebne strokovne skupine. Pripomniti še velja, da smo zvezi s tem zavodom naposled lahko pozdravili ukrep generalnega direktorja URSIKS glede ponovne vzpostavitve evidence opravljenih pogovorov direktorja zavoda z obsojenci, saj so nam ti ob obisku znova množično zatrjevali, da jih pravzaprav sploh ne obišče. Posebej gre izpostaviti, da smo za PD Radeče predlagali, naj mladoletnikom na primeren način predstavlja delo pedagogov, saj smo prejeli številne pritožbe mladoletnikov, da ti svoje delo opravljajo le krajši čas. 24 Državni preventivni mehanizem v Republiki Sloveniji po Opcijskem protokolu h Konvenciji OZN proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju