Poročilo Varuha človekovih pravic Republike Slovenije o izvajanju nalog državnega preventivnega mehanizma za leto 2012 Obiski policijskih postaj V letu 2012 smo obiskali 20 policijskih postaj (PP) po Sloveniji (PP Ormož, PP Gorišnica, PP Šentjur, PP Rače, PP Rogaška Slatina, PP Podlehnik, PMP Gruškovje, PMP Bistrica ob Sotli, PP Ljutomer, PP Murska Sobota, PP Lendava, PP Metlika, PP Črnomelj, PP Žalec, PP Velenje, PP Mozirje, PP Kozina, PP Piran, PP Krško ter PP Sevnica). Tudi v tem letu smo opazili, da so bili policisti dobro seznanjeni z našimi nalogami in pooblastili, tako da je naše delo potekalo nemoteno. Vsi obiski so bili nenapovedani, opravljeni v dopoldanskem ali popoldanskem času. Po vsakem obisku je skupina pripravila poročilo o ugotovitvah s priporočili, ki je bilo poslano Ministrstvu za notranje zadeve (MNZ) in zadevni policijski postaji (PP) oziroma postaji mejne policije (PMP), kjer je bil opravljen nadzor. Poročila o obiskih so nastala na podlagi pregleda prostorov za pridržanje, pogovora z vodstvom PP in s pridržanimi osebami ter na podlagi pregleda dokumentacije, povezane s pridržanjem oseb. MNZ se je redno odzivalo na naša poročila, se v večini primerov strinjalo z našimi ugotovitvami in nam zagotovilo, da so nekatere pomanjkljivosti že odpravili oziroma da so predvidene izboljšave. Obiski PP so še naprej potekali po ustaljenem zaporedju: najprej je skupina, ki so jo sestavljali predstavniki Varuha in predstavniki ene ali dveh pogodbenih nevladnih organizacij, opravila ogled vseh prostorov za pridržanje, vključno s pomožnimi prostori (kot so prostori za sprejem, za tujce in odvetnika, skladišče, prostor za sprehod). Pri splošnem pregledu PP smo bili pozorni tudi na parkirne prostore za stranke, označenost parkirnih prostorov, še posebej pa na ustreznost dostopa za invalidne osebe, pogledali pa smo tudi garderobne prostore za policiste ter morebitno ločenost za moške in ženske. Sledil je ogled intervencijskih vozil (če so bila med našim obiskom na PP), nato pa je bil na vrsti pogovor z vodstvom PP (največkrat komandirjem, pomočnikom komandirja ali z dežurnim policistom), ko smo pregledali tudi dokumentacijo pridržanj naključno izbranih primerov (spisov). Ob vsakem obisku smo pridobili tudi statistične podatke o številu pridržanih in zadržanih oseb na obiskanih PP v letu 2012 (od 1. januarja do datuma dneva obiska). Osnovni podatki o prostorih za pridržanje Število prostorov za pridržanje se razlikuje po PP, te imajo od enega do šest prostorov za pridržanje, za krajša (do 12 ur) in daljša (do 48 ur) pridržanja. V nekaterih obiskanih PP nimajo prostorov za pridržanje (PP Žalec, PP Mozirje, PP Šentjur pri Celju, PP Rače, PMP Gruškovje, PMP Bistrica ob Sotli), zato pridržanja izvajajo v drugih policijskih postajah. Dostop do prostorov za pridržanje je v večini primerov mogoč ne samo skozi glavni vhod, temveč tudi neposredno čez dvorišče (z intervencijskim vozilom), v nekaterih (PP Črnomelj) pa je dostop do prostorov za pridržanje, ki so v pritličju, mogoč samo skozi glavni vhod mimo dežurnega policista. Pomanjkljivost dostopa do prostorov za pridržanje v kleti v PP Ljutomer pa je po naši presoji v tem, da je dostop tako čez dvorišče kot skozi glavni vhod mogoč le po stopnicah. Ob ogledu prostorov za pridržanje smo se osredotočili na ustrezno opremljenost, označenost in velikost prostorov, ustrezno osvetlitev (z dnevno in umetno svetlobo), primerno temperaturo in prezračevanje prostorov ter čistočo, možnost sanitarij, dostop do pitne vode, oskrbo s hrano, videonadzor prostorov in klicno možnost, opremljenost prostorov z informacijami in brošurami o pravicah pridržanih oseb, možnost za gibanje na prostem ter možnost kajenja (in bivanja v sobah brez kajenja), urejenost pritožbenih poti in (ne)primerno pokritost sanitarnih prostorov z videonadzornim sistemom. 30 Državni preventivni mehanizem v Republiki Sloveniji po Opcijskem protokolu h Konvenciji OZN proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju