Poročilo Varuha človekovih pravic Republike Slovenije o izvajanju nalog državnega preventivnega mehanizma za leto 2010 kazni zapora v 29. členu določa, da »ima vsak obsojenec svojo posteljo«, hišni red ZPKZ Ljubljana (katerega določbe veljajo smiselno tudi za oddelek v Novem mestu) pa v 12. členu določa, da se obsojencu »določijo soba, postelja in garderobna omara«. UIKS je pojasnila, »da so bile v navedeni sobi v resnici tri postelje, v sobi pa sta bivala dva obsojenca in spala vsak na svoji postelji, s tem, da je eden izmed njih ob svoji postelji namestil prazno posteljo z namenom, da bi preprečil padec s postelje«. Ne da bi se posebej opredeljevali do tega pojasnila, štejemo za pomembno, da naj bi na podlagi našega opozorila od obsojenca že zahtevali, da namesti prazno posteljo na svoje mesto. Večkrat smo priporočili tudi prepleskanje sten (v ZPKZ Maribor, Odprti oddelek Rogoza, v bivalnih prostorih v novem delu, prostoru, kjer so mizi za biljard in za namizni tenis ter knjižnica, v ZPMZ in KZ Celje v vsaj enem izmed bivalnih prostorov, v ZPKZ Ljubljana, Odprti oddelek Ig, v kopalnici, v ZPKZ Ljubljana predvsem v priporniških bivalnih prostorih idr.), po možnosti z različnimi barvami, kar bi razbilo monotonost prostorov. Res pa je, da je to v močno prezasedenih zavodih težje izvesti, saj je treba bivalni prostor pred pleskanjem izprazniti. Poleg pleskanja bi lahko zavodi več pozornosti namenili tudi sprotnim popravilom inventarja (zamenjava luči, stikal in podobno). Spodbudno pa je, da so v zavodih bolj ali manj že zamenjali staro pohištvo z novim lesenim. Precej nevšečnosti smo ugotavljali v zvezi z ležišči, ki jih uporabljajo zaprte osebe. Predvsem v ZPKZ Dob pri Mirni smo po pogovoru z vodstvom in zaprtimi osebami ter ogledu bivalnih prostorov ugotovili, da se žimnice, ki so v uporabi, zelo hitro izrabijo. Izpostavili smo, da je UIKS v odzivnem poročilu o obisku ZPKZ Koper leta 2009 zagotovila, da bo »pri prihodnjih nabavah poskrbela, da bo na razpolago več tipov trdot ležišč glede na specifične zahteve posameznikov«. Ker je od tedaj minilo že skoraj dve leti, smo zaprosili za pojasnilo, kaj je bilo v tem času glede pojasnila storjenega. V zvezi s prejetim odzivom UIKS je treba na tem mestu predvsem izpostaviti, da je bilo zaradi pripomb skoraj vseh zavodov na slabo kakovost ležišč dogovorjeno, da se v razpisno dokumentacijo javnega naročila (ki je bilo takrat še v pripravi) odslej navede tehnični opis kakovostnejšega ležišča. Ali se bo tako dejansko odpravilo težave z ležišči za zaprte osebe, bo pokazal čas. Precej pritožb v pogovorih z zaprtimi osebami se je nanašalo na okna v njihovih bivalnih prostorih. Velikokrat se je res izkazalo, da so predvsem okvirji že povsem dotrajani (na primer v ZPKZ Dob pri Mirni, ZPKZ Maribor, ZPKZ Ljubljana, Oddelek Novo mesto), kar je ob nižjih temperaturah, ko skoznje veje hladen zrak, za zaprto osebo z ležiščem ob oknu moteče in tudi nezdravo. Tudi UIKS je potrdila, da je ta oprema večinoma dotrajana in ne ustreza novim standardom z vidika termične izolacije oziroma tesnjenja. Žal gre pri zamenjavi za večji obseg investicijskega vzdrževanja in jo bodo najverjetneje še dolgo odlagale omejitve, povezane s proračunom Republike Slovenije. Vse prepogosto smo tudi ugotavljali, da na nekaterih oknih ni nameščenih senčil, s katerimi bi bilo mogoče prostor zatemniti (na primer v ZPKZ Maribor, Odprti oddelek Rogoza, v ZPKZ Ljubljana, Odprti oddelek Ig, v ZPKZ Dob pri Mirni idr.). V takih primerih zaprte osebe v ta namen navadno obešajo na okna razne rjuhe in brisače. Ker to res ni velik finančni izdatek, bi bilo prav, da bi senčila zagotovili v vseh bivalnih prostorih zaprtih oseb. Skrb vzbujajoče je, da na nekaterih lokacijah še vedno niso zadovoljivo uredili posebnega prostora za izločitev zaprtih oseb oziroma sob za izolacijo (ZPKZ Maribor, Oddelek Murska Sobota, ZPKZ Ljubljana, Oddelek Novo mesto, in ZPKZ Dob pri Mirni), čeprav DPM že več let opozarja na potrebo po tem. Glede na pojasnila UIKS kaže, da so te investicije praviloma vselej »v načrtih za naslednje leto«, vendar niso izvedene zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Kljub vsemu DPM vsakič znova poudarja, da je možnost za samopoškodovanje v zdajšnjih razmerah (neobložene stene, ostri robovi ležišča in podobno) glede na namen uporabe teh prostorov (pre)velika. 14 Državni preventivni mehanizem v Republiki Sloveniji po Opcijskem protokolu h Konvenciji OZN proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju