Dokumenti Združenih narodov II. Vodilna načela 5. Vodilna načela so naslednja: (a) Na razširjenost mučenja in slabega ravnanja vpliva več različnih dejavnikov, vključno s splošno ravnjo uživanja človekovih pravic in pravne države, ravnjo revščine, socialne izključenosti, korupcije, diskriminacije itd. Čeprav na splošno visoka raven spoštovanja človekovih pravic in pravne države v družbi ali skupnosti ne zagotavlja zaščite pred mučenjem in slabim ravnanjem, zagotavlja najboljše možnosti za učinkovito preprečevanje. V zvezi s tem Pododbor zelo zanima, kakšno je splošno stanje v državi v zvezi z uživanjem človekovih pravic in kako to stanje vpliva na položaj oseb, ki jim je bila odvzeta prostost. (b) Pododbor mora pri svojem delu upoštevati širše regulativne in politične okvire v zvezi z ravnanjem z osebami, ki jim je bila odvzeta prostost, in sodelovati z osebami, ki so pristojne za te okvire. Poleg tega se mora zanimati za način prenosa teh okvirov v prakso na podlagi različnih institucionalnih ureditev, ki so vzpostavljene za ta namen, njihovo upravljanje ter način njihovega delovanja v praksi. Zato je treba sprejeti celosten pristop k temu problemu, ki med drugim temelji na izkušnjah, pridobljenih z obiski posameznih prostorov za pridržanje. (c) Preprečevanje bo vključevalo zagotavljanje priznavanja zelo različnih postopkovnih zaščitnih ukrepov za osebe, ki jim je bila odvzeta prostost, in njihovega izvajanja v praksi. Ti ukrepi bodo povezani z vsemi fazami pridržanja, od začetnega prijetja, do končnega izpusta iz pripora. Ker je namen takšnih zaščitnih ukrepov zmanjšati verjetnost oziroma pojav mučenja ali slabega ravnanja, je sprejetje ukrepov primerno ne glede na to, ali obstajajo kakršni koli dejanski dokazi o mučenju oziroma slabem ravnanju. (d) Poleg tega, da so pogoji pridržanja povezani z vprašanji o krutem, nečloveškem ali poniževalnem ravnanju ali kaznovanju, so lahko ti pogoji v istih okoliščinah tudi način mučenja, če se uporabljajo na način, ki je skladen z določbami iz člena 1 Konvencije. Zato imajo priporočila v zvezi z pogoji pridržanja ključno vlogo pri učinkovitem preprečevanju in bodo povezana z zelo različnimi vprašanji, vključno z zadevami, povezanimi s fizičnimi pogoji, razlogi za zasedenost in ravnmi zasedenosti, zagotavljanjem različnih objektov in storitev ter dostopa do njih. (e) Obiski v državah pogodbenicah in posebnih prostorih pridržanja morajo biti natančno načrtovani vnaprej, pri čemer je treba upoštevati vse ustrezne dejavnike, vključno s splošnimi pravnimi in upravnimi okviri, materialnimi pravicami, postopkovnimi jamstvi in jamstvi dolžnega pravnega postopanja v zvezi s pridržanjem ter praktične okvire, v katerih se to izvaja. Način izvajanja obiskov, njihova vsebina in priporočila, ki nastanejo na podlagi teh obiskov, se lahko razlikujejo glede na te dejavnike in glede na okoliščine, da se čim bolje doseže temeljni namen obiska, in sicer čim bolj povečati možnosti za preprečevanje in učinek preprečevanja. (f) Poročila in priporočila bodo najučinkovitejša, če bodo temeljila na temeljiti analizi in bodo dejansko dobro utemeljena. V poročilih o obiskih morajo biti priporočila Pododbora prilagojena okoliščinam, na katere se nanašajo, da se bodo zagotovili čim boljši praktični napotki. Pododbor se pri pripravi priporočil zaveda, da ni logične omejitve glede vrste vprašanj, katerih morebitna preučitev bi lahko imela preventivni vpliv. Kljub temu meni, da se je primerno osredotočiti na vprašanja, v zvezi s katerimi se med obiskom v zadevni državi pogodbenici in na podlagi njenih splošnejših izkušenj ugotovi, da so najbolj problematična, pomembna in uresničljiva. 154 Državni preventivni mehanizem v Republiki Sloveniji po Opcijskem protokolu h Konvenciji OZN proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju