Poročilo Varuha človekovih pravic Republike Slovenije o izvajanju nalog državnega preventivnega mehanizma za leto 2010 zavoda zahtevala, da se zlasti ob hujših disciplinskih prestopkih in fizičnem nasilju izrekajo disciplinske kazni. UIKS še navaja, da ZPKZ Ljubljana ne bi smel opuščati uvajanja in vodenja disciplinskih postopkov ter izrekanja disciplinskih kazni obsojencem tudi zato, ker je disciplinskih prestopkov fizičnega nasilja nad soobsojenci čedalje več, pogoste pa so tudi lažje ali težje telesne poškodbe, zaradi katerih oškodovanci uveljavljajo odškodnino, ki jo skoraj praviloma tudi dobijo, plačati pa jo mora država. V ZPKZ Dob pri Mirni smo ugotovili, da občasno še vedno izvajajo osamitev v posebnem prostoru, ki traja več kot 12 ur, brez kakršne koli prekinitve. Ponovno smo poudarili, da je to nesprejemljivo in v nasprotju z zakonom. S tem se strinja tudi UIKS, vendar ZPKZ te prakse še vedno izvaja. Do določene mere je pri tem mogoče razumeti, da gre tudi za posledico pomanjkanja kakršnih koli drugih možnosti za ravnanje s takimi osebami v okoliščinah, ki takrat terjajo odstranitev osebe iz skupnega prostora (še vedno (pre)velika razdraženost, razburjenost ipd.). Vseeno pa je nadvse skrb vzbujajoče, da se od pojasnila UIKS leta 2009, da »je treba poiskati druge ustrezne rešitve, morda tudi z intenzivnimi in strokovno vodenimi pogovori, ki bi se izvajali zunaj posebnega prostora, s čimer bi se prekinilo bivanje v posebnem prostoru«, očitno ni spremenilo prav nič. DPM meni, da je prav, da je tudi direktor oziroma vodja vsaj občasno tudi v neposrednem stiku z zaprtimi osebami zavoda oziroma oddelka. Kot primer dobre prakse lahko tako izpostavimo ZPKZ Maribor, Odprti oddelek Murska Sobota, kjer se vodja pogovori z obsojenci ob torkih popoldne, v primeru nuje pa tudi takoj, in to na podlagi prijave, ki se shrani v obsojenčevem osebnem spisu. Po drugi strani pa smo v ZPKZ Dob pri Mirni prejeli številne pritožbe obsojencev, da se direktor zavoda na te prijave sploh ne odziva in ga videvajo le še po televiziji. Zaznali smo tudi nekaj sprememb na boljše v zvezi z vzgojno službo. Predvsem v ZPKZ Maribor so zaprte osebe zelo pohvalile njeno delovanje, kar je bilo pravo nasprotje prejšnjega obiska. Vseeno pa tudi pri tem ostaja še nemalo težav. V ZPKZ Dob pri Mirni smo tako ugotovili, da so se kadrovske razmere nekoliko izboljšale, vendar – kot je potrdila tudi UIKS – še vedno ne omogočajo, da bi se obsojenci s svojim pedagogom tedensko dobivali v majhnih skupinah. Posamezni pedagog je tako odgovoren za približno 30 oseb. Kot je potrdila tudi UIKS, v večini zavodov zdravila še vedno delijo pravosodni policisti. Neustrezno prakso delitve zdravil naj bi UIKS izpostavila na sestanku s predstavniki zdravstvenega ministrstva in pozvala k doslednemu izvajanju normativov iz aneksa št. 6 oziroma priložila svež posnetek stanja potreb po timih zdravnikov in ordinacijskih časih v posamezni ustanovi. Dogovorjeno naj bi bilo, da bo na podlagi posredovanih podatkov pripravljen nov aneks za pogodbeno leto; v tem primeru bi lahko v posameznih ustanovah zagotovili pogostejšo navzočnost medicinskih sester in s tem tudi prenos razdeljevanja zdravil na medicinsko osebje. Nekateri vidiki problematike zagotavljanja zdravstvene oskrbe za zaprte osebe so predstavljeni tudi v splošnem delu Varuhovega letnega poročila. 20 Državni preventivni mehanizem v Republiki Sloveniji po Opcijskem protokolu h Konvenciji OZN proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju