Dokumenti Združenih narodov 2. Meddržavno sodišče je ob sklicevanju na člen 2 Konvencije opozorilo, da »se vsebina dolžnosti preprečevanja pri posameznih instrumentih razlikuje glede na besedilo zadevnih določb in vrste dejanj, ki jih je treba preprečiti«2. Odbor je navedel, da je dolžnost preprečevanja »splošna«3 in da se vsebina te dolžnosti spreminja, ker »se razumevanje Odbora v zvezi z učinkovitimi ukrepi in priporočila o teh ukrepih stalno razvijajo«4 , kar pomeni, da »niso omejena na ukrepe iz členov 3 do 16«5. 3. Pododbor za preprečevanje mučenja meni, da glede na te pripombe ni mogoče oblikovati celovitega stališča o tem, kaj obveznost preprečevanja mučenja in slabega ravnanja pomeni v teoriji. Seveda je mogoče in pomembno določiti, v kakšnem obsegu je država izpolnila svoje uradne pravne obveznosti, ki so določene v mednarodnih pogodbah in imajo preventivni učinek, vendar čeprav je to potrebno, le redko zadostuje za izpolnitev obveznosti preprečevanja: to je tako praksa kot tudi vsebina zakonodajnih, upravnih, sodnih ali drugih ukrepov države, kar je temelj prizadevanja za preprečevanje. Poleg tega je pomembnejše preprečevanje mučenja in slabega ravnanja, kot pa izpolnjevanje pravnih obveznosti. V tem smislu preprečevanje mučenja in slabega ravnanja vključuje ali bi moralo vključevati čim več ukrepov, ki bi v določenih okoliščinah lahko prispevali k zmanjšanju verjetnosti ali nevarnosti pojava mučenja ali slabega ravnanja. Pri takem pristopu ni potrebno le upoštevanje oblike in vsebine ustreznih mednarodnih obveznosti in standardov, temveč je treba pozornost nameniti tudi številnim drugim dejavnikom, pomembnim za izkušnje oseb, ki jim je bila odvzeta prostost, in ravnanje z njimi, pri čemer so ti dejavniki po svoji naravi odvisni od okoliščin. 4. Zato je cilj Opcijskega protokola okrepiti varstvo oseb, ki jim je bila odvzeta prostost, kar naj se ne bi doseglo z določanjem dodatnih vsebinskih preventivnih obveznosti, ampak s prispevanjem k preprečevanju mučenja z vzpostavitvijo preventivnega sistema rednih obiskov na mednarodni in nacionalni ravni ter pripravo poročil in priporočil na podlagi teh obiskov. Cilj takšnih poročil in priporočil ni le zagotavljanje izpolnjevanja mednarodnih obveznosti in standardov, ampak tudi ponujanje praktičnih nasvetov in predlogov, kako zmanjšati verjetnost ali nevarnost mučenja ali slabega ravnanja, pri čemer bodo ta poročila in priporočila trdno temeljila na dejstvih in okoliščinah, ugotovljenih med obiskom. Zato Pododbor meni, da bo lahko največ prispeval k preprečevanju, če bo bolje razumel, kako bi najbolje izpolnil svoje naloge in pooblastila v skladu z Opcijskim protokolom, namesto da opredeli svoja stališča o tem, kaj preprečevanje vključuje ali česa ne vključuje kot abstrakten koncept ali pravna obveznost. Kljub temu obstaja več ključnih načel, ki usmerjajo pristop Pododbora k nalogi preprečevanja in ki bi jih bilo po njegovem mnenju koristno opredeliti. 2 Uporaba Konvencije o preprečevanju in kaznovanju kaznivih dejanj genocida (Bosna in Hercegovina proti Srbiji in Črni gori), temelj zadeve, sodba z dne 26. februarja 2007, točka 429. 3 CAT/C/GC/2, odst. 3. 4 Prav tam, odst. 4. 5 Prav tam, odst. 1. 152 Državni preventivni mehanizem v Republiki Sloveniji po Opcijskem protokolu h Konvenciji OZN proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju