Poročilo Varuha človekovih pravic Republike Slovenije o izvajanju nalog državnega preventivnega mehanizma za leto 2010 ne osebni; v UZ o pridržanju nista bila zapisana dan in ura konca pridržanja; v sklepu o pridržanju ni bila zapisana ura vročitve tega pridržani osebi. Ugotovljene pomanjkljivosti kažejo, da sta potrebni večja pozornost in doslednost policistov tudi pri izpolnjevanju dokumentacije. V dveh primerih (PP Velenje in PP Medvode) smo našli UZ o pridržanju, v katerem je bilo označeno, da se je pridržanje izvajalo v prostoru za pridržanje »0«. DPM meni, da takšno označevanje ni smiselno. Tudi v primerih, ko PP nima sobe za pridržanje, je treba zapisati, kje je bila oseba v času pridržanja (npr. hodnik, pisarna.). Kot neustrezno DPM ocenjuje tudi precej pogosto prakso (PP Šmarje pri Jelšah, PP Rogaška Slatina idr.) v UZ o pridržanju, da je bila pridržana oseba seznanjena s pravicami, ki ji pripadajo, v maternem jeziku. Ni namreč nujno, da je oseba, ki je pridržana, seznanjena s pravicami v maternem jeziku, ampak je lahko seznanjena tudi v jeziku, ki ga dejansko razume in je lahko različen od maternega jezika. Zato smo predlagali, naj se v UZ o pridržanju navede, v katerem jeziku je bila oseba dejansko seznanjena s pravicami. V PP Trebnje sta bila v enem izmed spisov o pridržanju izpolnjena dva UZ, eden za čas, ko je bila osebi odvzeta prostost v tej PP, in drugi, ko je bila oseba odpeljana v prostor za pridržanje v PP Novo mesto. DPM meni, da za osebo, ki ji je bila odvzeta prostost oziroma je bilo odrejeno pridržanje, ne bi smela biti izpolnjena dva UZ (eden za postopek na PP Trebnje in drugi za namestitev v PP Novo mesto). V primeru PLP Brnik ni bilo v nobenem dokumentu (UZ ali odločbi o pridržanju) zapisano, da je pri postopku sodeloval prevajalec, čeprav smo ugotovili, da je. Podobno smo tudi v PP Šiška ugotovili, da je v UZ o pridržanju zapisano le, da je bila oseba seznanjena s pravicami pridržane osebe v romunskem jeziku (v postopku je bil navzoč prevajalec). Prav bi bilo, da bi bilo ime prevajalca zapisano tudi v UZ o pridržanju (npr. v rubriki z opombami) in odločbi o pridržanju, njegovo navzočnost v postopku bi bilo treba vedno tudi časovno opredeliti. MNZ se strinja z mnenjem DPM in je že zagotovilo, da bodo potrebo po ustreznejšem evidentiranju prevajalca upoštevali pri pripravi novega obrazca za UZ o pridržanju. V istem primeru smo še ugotovili, da so nekateri obrazci za primere zadržanj (UZ in odločba o zadržanju) samo v slovenskem jeziku. Ker policisti PLP Brnik večino postopkov izvajajo s tujimi državljani, bi bilo po mnenju DPM smotrno, zaradi seznanitve tujca s postopkom in pravicami, pripraviti tudi prevode obrazcev vsaj v jezike držav, katerih državljane PLP Brnik največkrat obravnava (po pojasnilih sogovornikov ob obisku so to največkrat državljani Turčije, Kosova in Grčije). S prevodi obrazcev bi se zagotovilo, da bi bila oseba takoj ob začetku postopka, še pred prihodom prevajalca, seznanjena s svojimi pravicami. MNZ se s tem žal ne strinja in ne vidi potrebe po prevodu uradnega zaznamka ali odločbe o zadržanju v posamezne tuje jezike. Policisti morajo osebo seznaniti z razlogi za zavrnitev vstopa, razlogih za zadržanje in z načrtovanimi ukrepi (npr. da bo odstranjena iz države); če to zaradi nepoznavanja jezika ni mogoče, jo seznanijo ob pomoči prevajalca. V brošuri Obvestilo o pravicah osebe, ki ji je odvzeta prostost, so pravice osebe prevedene tudi v turški in albanski jezik (državljane Grčije zaradi pravic v zvezi s svobodo gibanja v državah Evropske unije oziroma schengenskega območja naj bi policisti redko obravnavali). MNZ je še dodalo, da policisti na podlagi Zakonika o schengenskih mejah uporabljajo tudi enotni standardni obrazec za zavrnitev na mejnem prehodu, ki se uporablja v vseh državah članicah schengenskega območja ter je natisnjen v slovenskem in angleškem jeziku. 34 Državni preventivni mehanizem v Republiki Sloveniji po Opcijskem protokolu h Konvenciji OZN proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju