Poročilo Varuha človekovih pravic Republike Slovenije o izvajanju nalog državnega preventivnega mehanizma za leto 2010 zavod na vidnem mestu objaviti seznam pravic, ki jih ima oseba po tem zakonu, in hišni red. Zakon določa, da mora seznam vsebovati tudi službene naslove in telefonske številke zastopnikov, odgovornih za območje, na katerem deluje socialnovarstveni zavod. O tem mora pripraviti tudi posebno zloženko. Žal smo ugotavljali, da velikokrat takšnega seznama na oddelku ni bilo, vsak obiskani zavod ni imel niti potrebnih zloženk ali pa stanovalcem niso bile preprosto dostopne. Pogovori s stanovalci Sestavni del obiska DPM je tudi pogovor z naključno izbranimi stanovalci obiskane ustanove. Očitek, ki smo ga v teh pogovorih zasledili pri obiskih zavodov, je bil večkrat ta, da se stanovalcem varovanega oddelka preredko omogočita izhod in zadrževanje na svežem zraku. Še posebej je ta težava izrazita v zavodih, ki so umeščeni v urbano okolje in imajo v okolici le malo ali celo nič ograjenih zelenih površin, ki bi stanovalcem omogočile varno bivanje zunaj oddelka. O izhodih stanovalcev zavodi praviloma tudi ne vodijo (posebne) evidence, zato je nadzor tega, kdo in kolikokrat je varovani oddelek morda zapustil, omejena. V enem izmed zavodov je bil razlog za omejeni odhod na sveži zrak očitno tudi pomanjkanje kadra, ki bi stanovalce spremljal. Osebje je bilo ob obisku DPM zaposleno z drugimi nujnimi obveznostmi, zato željam stanovalcev ni moglo (takoj) ugoditi. Predlagali smo, da se temu vprašanju nameni več pozornosti. Morebiti bi lahko za pomoč stanovalcem pri odhodu na sveži zrak, torej v okolico zavoda, bolj angažirali prostovoljce, ki sicer prihajajo v zavod. Lahko pa bi razmislili tudi o pomoči med stanovalci zavoda. Stanovalci so v enem izmed domov starejših opozorili, da morajo delati v kuhinji in opravljati druga hišna opravila. Opravljanje nekaterih del v zavodu je lahko koristno zaradi ohranjanja delovnih sposobnosti in navad stanovalca, povezanih s skrbjo zase in za svojo okolico. Lahko je tudi del delovne terapije. Takšno delo je stanovalcem zato lahko v korist in ga je smiselno spodbujati. Opozorili pa smo, da je vse, kar presega te okvire, ne glede na razlog (npr. nadomeščanje primanjkljaja kadra z delom stanovalcev) nedopustno in bi lahko pomenilo primer nepravilnega ravnanja s starostniki. Nismo niti spregledali očitka stanovalke enega izmed varovanih oddelkov obiskanega zavoda, ki je povedala, da je osebje včasih neprijazno in da »znajo kdaj tudi klofniti«. Takšna izjava je skrb vzbujajoča, saj kaže na primer telesnega kaznovanja stanovalcev. Predlagali smo, da je obiskani zavod posebej pozoren na znake, ki bi lahko kazali na primere grdega ravnanja s stanovalci, jih evidentira in analizira ter v primeru ugotovljenega nedopustnega ravnanja s stanovalci tudi nemudoma primerno ukrepa. V enem izmed pogovorov pa je stanovalka varovanega oddelka opozorila tudi na slabo obveščanje stanovalcev. Pojasnila je, da so teden dni pred obiskom državnega preventivnega mehanizma stanovalci varovanega oddelka »nekam šli« in jim ni nihče povedal, kdaj in kam natančno bodo šli ter kdaj se bodo vrnili. Zavedamo se, da lahko osebe z eno od vrst demence težje razumejo dogajanje okoli sebe in pojasnila osebja. Vendar mora biti to le spodbuda, da se poskuša takšnim osebam pojasnila podajati še bolj skrbno in na način, ki jim bo razumljiv. S tem se preprečijo njihovo nezadovoljstvo, negodovanje in pretirano vznemirjenje ob aktivnostih, ki odstopajo od običajnega dnevnega reda. Drugi stanovalki pa sta v enem izmed posebnih socialnovarstvenih zavodov izrazili željo, da bi se kopali sami, brez navzočnosti osebja. Uporaba prh in kopanje ob pomoči in nadzoru osebja sta po mnenju DPM sprejemljiva, če to zahtevajo razlogi varnosti stanovalcev ali je to potrebno zaradi nujne pomoči ob opravljanju tovrstnih higienskih opravil. V drugih primerih pa je nedvomno smiselno, tudi zaradi posameznikovega dostojanstva in krepitve njegove samostojnosti, da se pomoč ob prhanju omeji na potrebni minimum. 64 Državni preventivni mehanizem v Republiki Sloveniji po Opcijskem protokolu h Konvenciji OZN proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju