1.1 Obiski socialnovarstvenih zavodov (domov za starejše) V Domu Danijela Halasa nas je zmotilo, da Pravilnik o pritožbenih poteh v domu določa, da prejme pritožnik prvo pojasnilo v zvezi z reševanjem pripombe, predloga ali mnenja (vpisanega v knjigo pritožb ali oddanega v predalček – nabiralnik) pri strokovni vodji doma, pisno pojasnilo pa strokovna vodja doma pripravi le na izrecno zahtevo pritožnika. Iz pravilnika ni bilo razvidno, kako je pritožnik obveščen o ugotovitvah pritožbenega postopka in sprejetih ukrepih. DPM je zato predlagal, da Dom po končanem pritožbenem postopku pritožnika pisno seznani s potekom postopka, ugotovitvami in ukrepi v vseh primerih, ko je podal pisno pritožbo, in v primerih, ko je zatrjeval večjo kršitev ali nepravilnost. V odzivnem poročilu je Dom pojasnil, da gospodinjska oskrbovalka, ki je od jutra do večera s stanovalci in jih najbolje pozna, sproti rešuje vsakodnevne ustne opombe stanovalcev, vezane na npr. prevročo ali prehladno hrano, težave s kotlički v straniščih, vsakodnevne želje in drugo. Resnejših pisnih pripomb stanovalci varovanega oddelka niso imeli, če bi jih imeli, pa bi se z njimi in tudi z njihovimi skrbniki za poseben primer pogovorili, kajti Dom meni, da stanovalcu z diagnozo demence ni smiselno dati pisne obrazložitve, ker ne razume njenega pomena, kaj šele vsebine. Zato se zdi Domu primernejši ustni način reševanja pisnih pritožb, ker lahko po potrebi tudi večkrat ponovi isto obrazložitev. Čeprav je DPM lahko z odobravanjem sprejel hitro odzivnost pristojnih na ustne pritožbe stanovalcev, pa je ohranil priporočilo glede pisnega odgovora (ki seveda ne izključuje ustnih obrazložitev) na pisne pritožbe ali zatrjevane večje kršitve in nepravilnosti. Ob obiskih smo vpogledali tudi v pisne pritožbe stanovalcev in njihovih svojcev zadnjih nekaj mesecev pred našim obiskom. Kot so nam pojasnili domovi in kot smo ugotovili iz razpoložljive dokumentacije tudi sami, se stanovalci oddelkov za osebe z demenco praviloma pisno ne pritožujejo. DPM je ugotavljal, da so pritožbene poti in poti ugovora praviloma ustrezno pojasnjene, v enem od obiskanih domov pa smo v zloženki o varovanju pravic stanovalcev pogrešali navedbo Varuha človekovih pravic, zato smo predlagali, da se zloženka dopolni. Stiki z zunanjim svetom Največ stikov z zunanjim svetom imajo stanovalci varovanega oddelka prek zaposlenih na oddelku, svojcev in drugih obiskovalcev, ki prihajajo v dom, ter s prostovoljci. V domovih je prostovoljstvo različno razvito. Tudi lokacija doma je lahko ovira pri pridobivanju novih prostovoljcev. Tako je npr. v DS Bor, kjer se programi dela s prostovoljci ne izvajajo zaradi majhnosti kraja in s tem povezanih dnevnih migracij mladih, ki so potencialni prostovoljci, na šolanje v druge, bolj oddaljene kraje. V domove sicer prihajajo najpogosteje prostovoljci iz osnovnih, srednjih, višjih in visokih šol ali fakultet, ki opravljajo prostovoljno delo v okviru izbirnih vsebin ali obvezne prakse. Nekateri prostovoljstvo nadaljujejo tudi po koncu šolskega leta oziroma študija. Pogosti so tudi prostovoljci Rdečega križa Slovenije in Slovenske karitas. Nekateri domovi imajo med prostovoljci nekdanje zaposlene (npr. upokojence). Omeniti velja, da prostovoljstvo ponekod opravljajo tudi stanovalci Doma, in sicer tako da obiskujejo druge stanovalce ali prostovoljno izvajajo posamezna opravila (npr. skrb za domske živali, urejanje gredic). Nekateri domovi v delo vključujejo tudi posameznike, ki morajo opraviti delo v splošno korist. Sodelovanje s svojci je po domovih različno. Ponekod potekajo redna srečanja svojcev in stanovalcev. Nekateri domovi (npr. DU Jesenice, CS Trnovo) organizirajo za svojce oseb z demenco občasna predavanja o demenci, predavanj pa se lahko udeležijo tudi drugi zainteresirani občani. Tako poskušajo biti domovi v oporo svojcem oseb z demenco in prispevati k njeni detabuizaciji v družbi. V pomoč svojcem oseb z demenco so tudi skupine za samopomoč, ki so jih ustanovili nekateri domovi. 40 POROČILO O IZVAJANJU NALOG DPM V LETU 2013 DRŽAVNI PREVENTIVNI MEHANIZEM PO OPCIJSKEM PROTOKOLU H KONVENCIJI OZN PROTI MUČENJU IN DRUGIM KRUTIM, NEČLOVEŠKIM ALI PONIŽEVALNIM KAZNIM ALI RAVNANJU