Poročilo Varuha človekovih pravic Republike Slovenije o izvajanju nalog državnega preventivnega mehanizma za leto 2012 Spodbudno je, da smo lahko razmere ali prakso v zavodih oziroma njihovih oddelkih posebej pohvalili v 45 primerih, pri čemer so prednjačili ZPKZ Ljubljana z devetimi tovrstnimi pohvalami, ZPKZ Dob pri Mirni s sedmimi ter ZPKZ Koper in Oddelek Nova Gorica ZPKZ Koper s po šestimi. Želimo izpostaviti predvsem način izvedbe sprejema zaprte osebe v ZPKZ Koper (in izpolnitve vseh potrebnih obrazcev, vključno z obrazcem Uvodni razgovor operativnega vodje, saj to omogoča jasno preverljivost tega, ali je bila zaprta oseba ob sprejemu dejansko seznanjena s pogoji in načinom bivanja v zavodu ter s pravicami) in prakso osebja v Oddelku Novo mesto ZPKZ Ljubljana, ki ob delitvi hrane in po prevzemu pladnjev po sobah preveri, kakšen pribor je bil posamezniku izročen zraven obroka in ali je bil ta v celoti vrnjen. Po drugi strani je treba tudi izpostaviti, da je bil ZPKZ Dob pri Mirni prav tako kraj odvzema prostosti, glede katerega je DPM podal največ predlogov oziroma priporočil za izboljšanje razmer oziroma ravnanja z osebami, ki jim je bila odvzeta prostost – 37; po tovrstnem številu so izstopali še ZPMZKZ Celje z 28, ZPKZ Maribor z 20 in ZPKZ Koper z 19 predlogi oziroma priporočili. DPM je za vse te vrste kraje odvzema prostosti v letu 2012 podal skupno 160 predlogov oziroma priporočil. V primeru ZPKZ Dob pri Mirni smo posebej opozorili na potrebo po spoštovanju dostojanstva tudi obsojencev, ki so težje pomični in imajo resne zdravstvene težave, ter predlagali njihovo ustrezno namestitev in pogoje bivanja za dostojno prestajanje kazni zapora – še pred primerno sistemsko rešitvijo, ki naj bi bila rezultat medresorskega usklajevanja. Podobno smo glede ZPMZKZ Celje izpostavili, da je treba tudi pripornikom, ko gre za starejše in druge gibalno ovirane osebe, omogočiti prhanje oziroma možnosti za vzdrževanje osebne higiene ter možnosti za gibanje na svežem zraku – v obstoječih razmerah pa je bilo to v času našega obiska vsaj za dva pripornika težje izvedljivo. Po našem stališču mora namreč država zagotoviti, da vsakdo prestaja odvzem prostosti v pogojih, ki ustrezajo njegovi zdravstveni zmožnosti. Če namre�� država posamezniku vzame prostost, mora tudi zagotoviti, da to poteka tako, da je zagotovljeno spoštovanje človekove osebnosti in njegovega dostojanstva. Na dostojanstvo smo se sklicevali tudi glede oseb, zoper katere se je izvajal uklonilni zapor, in sicer predvsem zaradi posebej slabih bivalnih razmer, v katerih so ga morale prestajati v ZPKZ Maribor. V temu namenjenem bivalnem prostoru je bilo namreč samo staro, izrabljeno pohištvo, žimnice na starih železnih okvirih ležišč pa so že na pogled dajale občutek nesnažnosti, saj so bile umazane in z oguljenimi ali raztrganimi prevlekami. Kot smo izpostavili, je pri bivanju v takih pogojih dostojanstvo teh oseb še dodatno in brez potrebe prizadeto. Spodbudno je, da je s tem soglašal tudi generalni direktor URSIKS, ki je še dodal, da je sicer res, da je fluktuacija oseb, zoper katere se izvaja uklonilni zapor, v ZPKZ Maribor velika, ter da te osebe v pogledu odnosa do vzdrževanja čistoče nimajo usvojenih tovrstnih navad, vendar pa lahko zavod z ustreznim stalnim opozarjanjem in izvajanjem nadzora nad čistočo v bivalnih prostorih pripomore k izboljšanju tamkajšnjih tovrstnih razmer. 16 Državni preventivni mehanizem v Republiki Sloveniji po Opcijskem protokolu h Konvenciji OZN proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju