1.6 Obisk Psihiatrične bolnišnice Idrija Predlagamo, da se obrazec, s katerim pacient daje soglasje za namestitev na oddelek s povečanim nadzorom, ustrezno dopolni z datumom in uro morebitnega podpisa, saj ta nista nujno enaka datumu in uri sprejema. Bolnišnica je v odzivnem poročilu navedla, da bo obrazec, s katerim pacienti dajo soglasje za namestitev na intenzivni oddelek, ustrezno dopolnila, skladno s priporočili Varuha, kar pozdravljamo. Predlagamo, da bolnišnica na gerontopsihiatričnem oddelku takoj zagotovi ureditev sobe, kjer se bo lahko PVU izvajal na ustrezen način ali pa izvedbo ukrepa (vedno) izvaja v sobi za uporabo PVU na drugih oddelkih (npr. na oddelku L3). Bolnišnica je v odzivnem poročilu navedla, da bo na gerontopsihiatričnem oddelku zagotovila primerne prostore za izvajanje PVU, na enak način kot na drugih oddelkih, kar vsekakor pozdravljamo. Predlagamo, da se fiksacija na fotelj kot PVU izvaja le v za to predvidenih prostorih (na postelji ali v fotelju) ob stalnem nadzoru osebja. Bolnišnica je v odzivnem poročilu navedla, da so na intenzivni del geriatričnega oddelka sprejeti bolniki zaradi delirantnih stanj ali huje napredovane demence s psihičnimi in vedenjskimi motnjami. Do poslabšanj in potreb po hospitalizaciji na gerontopsihiatričnem oddelku prihaja praviloma ob sočasnih infekcijskih boleznih ali stanjih po poškodbah oz. operativnih posegih. Pacient z demenco tako na geriatričnem oddelku potrebuje ustrezno somatsko in psihiatrično diagnostiko ter zdravljenje, s spremljajočimi ukrepi pa se zagotavljajo optimalne razmere za osebe, ki v dejanskem stanju praviloma potrebujejo stalno pomoč in nego pri vseh življenjskih dejavnostih. Med posebnimi problemi pri bolniku z demenco izstopajo motnje na področju ravnotežja ter gibalnih sposobnosti, kar se kaže v povečani možnosti padcev ali pogosto tudi nezmožnosti hoje. Pacienti so zaradi neuvida v bolezensko stanje, hudega upada spoznavnih sposobnosti praviloma nekritični do lastnega stanja ter so izpostavljeni pogostim padcem in poškodbam. Poškodbe okostja in krvavitve v možgane pa bistveno povečajo smrtnost pacientov z demenco. Glede na temeljne značilnosti bolezenskega stanja bolnika z demenco ter posledične invalidnosti, je tudi narava ukrepov ter pomoči drugačna kot pri bolnikih brez demence. Pacienti potrebujejo praviloma pomoč pri vseh življenjskih dejavnostih (higienske, hranjenje, gibanje), da bi se izognili možnosti padcev, pa se uporabljajo tudi posebni varovalni ukrepi, voziček ali počivalnik. Z ukrepom zagotavlja bolnišnica varnost pacienta, obenem pa omogoča, da biva v zanj ugodnem socialnem okolju, med bivanjem v bolnišnici v okviru terapevtske skupine oz. v dnevnem prostoru. Kljub hudim upadom spoznavnih sposobnosti, motnjam v govoru in dojemanju je sobivanje z drugimi pacienti in terapevtskim osebjem pomemben pogoj za doseganje ustrezne komunikacije, čustvenega odzivanja in tudi ustreznega ter primernega nadzora. Ločevanje pacientov z napredovano demenco, ki potrebujejo večji nadzor zaradi padcev in poškodb, bi pomenil dodatno socialno izolacijo ter odsotnost normalnih dražljajev in komunikacije, ki jih omogoča bivanje v terapevtski skupini oz. dnevnem prostoru. V samem poročilu je DPM izpostavil razliko med varovalnim ukrepom in PVU, to pa s svojim mnenjem potrjuje tudi zdravnik izvedenec DPM. Strinjamo se, da bi bilo ločevanje pacientov, pri katerih se izvaja varovalni ukrep, ki traja bolj ali manj ves čas bivanja pacienta v dnevnem prostoru, neprimerno. Vendar pa je drugače, če gre za izvedbo PVU (ta izraz morebiti pomotoma uporablja bolnišnica v odgovoru tudi ob opredeljevanju varovalnih ukrepov na geriatričnem oddelku). Znova ponavljamo, da je treba, ko se fiksacija pacienta izvede, bodisi v postelji ali na fotelju, za odpravo oziroma obvladovanje njegovega nevarnega vedenja, kadar je ogroženo njegovo življenje ali življenje drugih, huje ogroženo njegovo zdravje ali zdravje drugih, ali z njim povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim in ogrožanja ni mogoče preprečiti z drugim, blažjim ukrepom, upoštevati vse zahteve, ki jih za uvedbo ukrepa in ob njem določa ZDZdr. Ker je omenjeni ukrep na podlagi določil ZDZdr tudi časovno močno omejen, nedvomno ločenost pacienta med trajanjem ukrepa zanj ne bi imela tako hudih posledic, kot so lahko posledice zaradi njegove izpostavljenosti drugim pacientom med trajanjem PVU. 126 POROČILO O IZVAJANJU NALOG DPM V LETU 2013 DRŽAVNI PREVENTIVNI MEHANIZEM PO OPCIJSKEM PROTOKOLU H KONVENCIJI OZN PROTI MUČENJU IN DRUGIM KRUTIM, NEČLOVEŠKIM ALI PONIŽEVALNIM KAZNIM ALI RAVNANJU