1.6 Obisk Psihiatrične bolnišnice Idrija Predlagamo večjo pazljivost pri ravnanju z dokumentacijo posameznih pacientov in skrbno vlaganje posameznih evidenc v spise pacienta. Bolnišnica je v odzivnem poročilu navedla, da imajo sprejete vse potrebne predpise in protokole, ki podrobno urejajo upravljanje medicinske dokumentacije v bolnišnici. Kljub strogim zahtevam, ki jih opredeljujejo Pravilnik o zdravstveni dokumentaciji in drugi interni predpisi, so v praksi pomote pri vodenju posameznih evidenc zaradi nedoslednosti oz. nepazljivosti zaposlenih vedno možne. V bolnišnici so v okviru dejavnosti Službe za bolnišnični informacijski sistem in arhiv v zadnjih dveh letih vzpostavili enoten in učinkovit sistem upravljanja medicinske dokumentacije, na način, ki sledi pacientu od sprejema do odpusta iz bolnišnice. V letu 2013 so tako v bolnišnici prav zato, da se zmanjša možnost napak, uvedli sistem vodenja medicinske dokumentacije ločeno po pacientih na posameznih bolniških oddelkih (t. i. sistem pacientovih map). S tem so zagotovili, da se vsa zdravstvena in druga spremljajoča dokumentacija za vsakega pacienta posebej varno hrani na enem mestu, v strukturirani in vnaprej določeni obliki, in se po končani zdravstveni obravnavi oz. po odpustu pacienta vloži v popis bolezni, ki se hrani v centralnem arhivu bolnišnice skladno s pravili arhivske stroke. Zdravstveni arhiv bolnišnice je kot vzorčni primer urejenosti in zgled odličnosti izpostavila tudi petčlanska mednarodna akreditacijska komisija, ki je v okviru presoje standarda NIAHO med drugim preverjala tudi ustreznost sistema upravljanja medicinske dokumentacije. Bolnišnica bo v okviru priprav na sprejetje standarda ISO 9001 v začetku leta 2014 sprejela tudi poseben protokol, ki bo podrobno uredil postopke upravljanja dokumentacije na celi ravni bolnišnic, s čimer se bo možnost napak pri vodenju dokumentacije še dodatno zmanjšala. Okrepili bodo tudi redni nadzor nad pravilnostjo vodenja medicinske dokumentacije, kar vsekakor pozdravljamo. Predlagamo, da bolnišnica zagotovi spoštovanje zakonskega določila o obveščanju svojcev in pošiljanje obvestil tudi skrbno zapisuje. Hkrati predlagamo, naj bolnišnica pripravi obvestilo, iz katerega bo najbližja oseba lahko prebrala razloge za izvedbo ukrepa pri konkretnem pacientu, časovne okoliščine uvedbe ali dosedanjega trajanja ukrepa in utemeljitev, zakaj zasledovanega cilj ni bilo mogoče doseči z milejšim ukrepom. Bolnišnica je v drugem odgovoru zagotovila, da v vseh primerih uvedbe PVU dosledno spoštuje rok, ki ga v zvezi z obveščanjem narekuje zakon. Spoštovanje zakonskega roka je vsako leto predmet nadzora Zdravstvenega inšpektorata, ki pomanjkljivosti ali nepravilnosti v tem delu doslej ni zasledil. O obveščanju najbližjih glede uvedbe PVU bolnišnica vodi tudi ustrezno pisno evidenco, v kateri so tudi obvestila o oddaji priporočene pošte (datum in čas odpošiljanja). V zvezi s priporočilom Varuha glede dopolnitve obvestila je bolnišnica izpostavila, da ZDZdr vsebine obvestila ne opredeljuje, določa le, da se o odreditvi in izvedbi PVU obvesti najbližja oseba. Bolnišnica meni, da vsebina obvestila, s katerim obveščajo najbližje osebe o uvedbi PVU, v celoti ustreza zakonskim zahtevam in je s strokovno medicinskega in etičnega vidika tudi najprimernejša. Razlog za uvedbo PVU je običajno vedno v akutnem poslabšanju zdravstvenega stanja pacienta, zaradi katerega je ogroženo njegovo življenje ali življenje drugih, huje ogroženo njegovo zdravje ali zdravje drugih ali pacient v takšnem stanju povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim in ogrožanja ni mogoče preprečiti z drugim, blažjim ukrepom in je PVU torej nujno potreben, da se nevarno vedenje odpravi oz. obvladuje. Podatki o zdravstvenih razlogih, ki so privedli do uvedbe posameznega PVU, in podatki o vzrokih, okoliščinah in posledicah tega stanja, namreč spadajo med posebej občutljive osebne podatke, ki jih mora bolnišnica v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov, Zakonom o zdravstveni dejavnosti ter priporočilih informacijskega pooblaščenca varovati kot zaupne podatke v korist osebe, na katero se podatki nanašajo. Pravica do varstva podatkov o zdravstvenem stanju, vzrokih in okoliščinah tega stanja je ena od temeljnih pravic uporabnikov zdravstvenih storitev, zato bolnišnica meni, da bi bilo treba v zvezi s priporočilom DPM najprej proučiti pravne in etične vidike dopustnosti sporočanja konkretnejših podatkov o razlogih za uvedbo PVU in drugih okoliščinah najbližjim osebam, še posebej v primerih, ko pacienti prej niso podali soglasja za posredovanje podatkov tretjim osebam ali soglasja zaradi duševne bolezni niso bili sposobni podati, ter nato priporočilo udejanjiti na sistemski ravni za vse psihiatrične bolnišnice enotno. Enak pristop pa bolnišnica pričakuje, da se bo nato zahteval tudi od bolnišnic, v katerih se PVU izvaja na vsebinsko enak način, vendar zanje obveznost sporočanja ni vzpostavljena. Bolnišnica že v zdajšnjem obvestilu najbližjo osebo posebej obvesti, da se lahko za pridobitev dodatnih informacij kadar koli obrne neposredno na lečečega zdravnika, ki bo na strokovno primeren način najbližjo osebo ustrezno seznanil z okoliščinami uvedbe PVU. Bolnišnica meni, da je tak pristop glede na dosedanjo prakso najprimernejši in najučinkovitejši ter veliko boljši od neosebnega administrativnega dopisovanja. 128 POROČILO O IZVAJANJU NALOG DPM V LETU 2013 DRŽAVNI PREVENTIVNI MEHANIZEM PO OPCIJSKEM PROTOKOLU H KONVENCIJI OZN PROTI MUČENJU IN DRUGIM KRUTIM, NEČLOVEŠKIM ALI PONIŽEVALNIM KAZNIM ALI RAVNANJU