1.3 Obiski zavodov za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s čustvenimi in vedenjskimi motnjami Ugotovili pa smo, da pri nadzorstvu nad izvajanjem vzgojnega programa, ki ga predpisuje ZIKS-1, prihaja do pomanjkljivosti. Zastavlja se vprašanje dejanskega uresničevanja zakonskih dolžnosti, na drugi strani problematika očitno kaže na potrebo po (vsaj) ponovnem razmisleku o navedenih določbah ZIKS-1, ki določajo nadzorstvo ministrstva, pristojnega za šolstvo, oziroma inšpektorata, pristojnega za šolstvo. Zato bi bilo smiselno, da ugotovitve DPM obravnavata tako MIZŠ kot tudi Ministrstvo za pravosodje (MP). Sicer pa bi bilo treba dejansko zagotoviti nadzorstvo ministrstva, pristojnega za šolstvo, oziroma inšpektorata, pristojnega za šolstvo kot ga določa ZIKS-1 (več o tem v rednem letnem poročilu Varuha za leto 2013, v poglavju omejitve osebne svobode). Dejavnost vzgojnih zavodov spada v delokrog štirih različnih ministrstev – Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Ministrstva za zdravje, MIZŠ ter MP – in da z vidika področne zakonodaje navedenih ministrstev dejavnosti vzgojnih zavodov spadajo v pristojnost nadzora organov v sestavi (inšpekcijskih služb) navedenih resornih ministrstev. Težave povzroča pomanjkljiva razmejitev pristojnosti različnih resornih inšpekcij. DPM priporoča MIZŠ vzpostavitev enotnih pravnih podlag za delovanje vseh vzgojnih zavodov in predlaga MIZŠ premislek o posebnem zakonu ali o samostojnih določbah v okviru obstoječe zakonodaje, ki bi posebej urejale področje organiziranosti in delovanja omenjenih zavodov, pa tudi področje nadzora in s tem pristojnosti inšpekcij, ki bodo nadzor opravljale v skladu s pooblastili v svojih specialnih predpisih in področni zakonodaji. Poleg tega naj bi s strokami pri prenovi vzgojnega programa poskušali razmejiti doktrine socialne, zdravstvene, pedagoške in penološke stroke. Poudarjamo tudi, da je treba možnost odklonitve posameznega mladostnika za vključitev v zavod ali njegov predčasni odpust urediti v ustreznih zakonskih določbah. Prav tako je treba jasneje opredeliti dolžnosti staršev, ki so ohranili roditeljsko pravico. Zaradi težav, ki jih imajo nemalokrat centri za socialno delo pri vključitvi posameznega mladostnika v ustrezen zavod, DPM predlaga interdisciplinarno razpravo o smiselnosti ustanovitve triažnega diagnostičnega centra. Poleg tega predlaga javno objavo prostih zmogljivosti na spletni strani posameznega zavoda. Nadalje ugotavljamo, da na priporočilo DPM, da zavodi pripravijo sistematično izobraževanje mladostnikov o učinkih in posledicah uživanja nedovoljenih drog, alkohola, kajenja ter o posledicah tveganih vedenj, preprečevanju okužb z virusi HIV, s hepatitisi in o odvajanju od škodljivih razvad oziroma odvisnosti, ni bilo odziva niti od ponovno obiskanih zavodov niti od MIZŠ. Nobenega napredka tudi nismo zaznali na področju obravnav mladostnikov s psihiatričnimi težavami in zelo agresivnim vedenjem, za katere ni ustrezno poskrbljeno. Hospitalizacija na zaprtih oddelkih psihiatričnih bolnišnic za odrasle ni primerna. Po mnenju MIZŠ mora problem rešiti (le) Ministrstvo za zdravje (MZ). Táko prelaganje odgovornosti z enega ministrstva na drugo je po mnenju DPM nesprejemljivo. Navsezadnje se uresničevanje ustanoviteljskih pravic izvaja prek MIZŠ, ki bi moralo problem rešiti skupaj z MZ. Navsezadnje se v vzgojne zavode vključujejo osnovnošolski otroci in dijaki, poleg tega pa je eno izmed temeljnih poslanstev vzgojnega dela v vzgojnih zavodih ustvariti razmere (si prizadevati za zmanjševanje čustvenih motenj in vedenjskih primanjkljajev), v katerih bodo mladostniki uspešni v sistemu vzgoje in izobraževanja. 70 POROČILO O IZVAJANJU NALOG DPM V LETU 2013 DRŽAVNI PREVENTIVNI MEHANIZEM PO OPCIJSKEM PROTOKOLU H KONVENCIJI OZN PROTI MUČENJU IN DRUGIM KRUTIM, NEČLOVEŠKIM ALI PONIŽEVALNIM KAZNIM ALI RAVNANJU