Poročilo Varuha človekovih pravic Republike Slovenije o izvajanju nalog državnega preventivnega mehanizma za leto 2010 V zvezi z vsaj dveurnim bivanjem na prostem so najtehtnejše pritožbe vložile pripornice v ZPMZ in KZ Celje; to naj bi jim bilo namreč zmeraj omogočeno le na malem dvorišču, ki pa je utesnjeno in na njem niso mogoče igre z žogo, tek in podobne oblike rekreacije kot na večjem sprehajališču, ki ga uporabljajo priporniki. Po presoji UIKS bi lahko zavod z ustrezno organizacijo bivanja zaprtih oseb na prostem pripornicam omogočil vsaj občasno bivanje na velikem zavodskem dvorišču. Prav je namreč, da lahko zaprte osebe čas, ki ga lahko prebijejo zunaj svojih bivalnih prostorov na svežem zraku, kar najbolj izkoristijo. Podobno tudi priporniki v ZPKZ Ljubljana še vedno lahko uporabljajo samo notranje dvorišče, športno igrišče pa ostaja namenjeno le obsojencem. Tudi ob tokratnem obisku je bilo ugotovljeno, da so priporniki zaklenjeni v svojih sobah v povprečju več kot 21 ur na dan. UIKS nam je sporočila, da je z vodstvom ZPKZ Ljubljana o tej problematiki že razpravljala in zahtevala, da kljub neugodnim prostorskim razmeram primerno ukrepa, da bo pripornikom omogočeno več časa bivati zunaj bivalnih prostorov. Zagotovila nam je še, da bo v okviru svojih pristojnosti vztrajala, da ZPKZ Ljubljana v mejah realnih možnosti bivalne prostore pripornikov, ki niso težavni z vidika varnosti, v določenem času ne zaklepa, s čimer bo pripornikom omogočil bivanje na hodniku ali v katerem drugem skupnem prostoru. Verjetno bi se lahko podaljšal tudi čas bivanja na prostem, če bi skupine pripornikov za bivanje na prostem združili v zavodu v večje skupine. Glede možnosti za izobraževanje za zaprte osebe smo najbolj spodbudno stanje ugotovili predvsem v ZPKZ Dob pri Mirni ter v ZPMZ in KZ Celje. Nekoliko slabše kaže glede pripornikov in obsojencev v manjših zavodih oziroma njihovih oddelkih. Pri pripornikih načrtovanje izobraževanja otežuje predvsem neopredeljen čas ukrepa. Podobno velja za oddelke, v katerih glede na pretežno kratke kazni niti ni pravih pogojev za izvajanje daljših formalnih oblik izobraževanja. Nad prehrano se zaprte osebe večinoma niso pritoževale, kadar so se, pa nikoli nismo ugotovili utemeljenega razloga. Obroki hrane se pripravljajo po normativih, ki jih je potrdil Inštitut za varovanje zdravja. Kaže še izpostaviti, da smo v ZPMZ in KZ Celje od pripornikov slišali več pritožb, da pri obrokih občasno manjka nož (podobno kot lani v ZPKZ Ljubljana in Maribor). Tudi tokrat je bilo to naše opozorilo utemeljeno in je ZPKZ kuharje inštruktorje opozoril, da morajo poskrbeti, da bodo zaprte osebe pri obrokih hrane vedno dobile pripadajoči jedilni pribor. Zaprte osebe so se pritožile še glede načina razdeljevanja kruha; ta naj bi bil dan v večjo posodo, nato pa naj bi si ga iz nje jemali sami. Razumne so se nam zdele pritožbe, da je to nedopustno, ker tako posamezniki prebirajo ves kruh, povrhu vsega je več možnosti za stik z raznimi boleznimi. ZKPZ se je na podlagi našega predloga odločil, da bo kruh pri razdeljevanju hrane zaprtim osebam delil kuhar, ki bo moral obvezno uporabljati ustrezne rokavice. Ob vsakem obisku tudi preverimo, ali oziroma katera zakonodaja in druga relevantna literatura je zaprtim osebam na voljo in kako lahko do nje dostopajo. Večjih posebnosti nismo ugotovili, izpostavimo pa lahko, da smo v ZPKZ Dob pri Mirni, Odprti oddelek Puščava, ugotovili, da zahteva iz 210. člena ZIKS-1 ni zadovoljivo izpolnjena. Ob obiskih se zaprte osebe večinoma niso pritoževale nad osebjem. Še največ, kar smo zasledili, je bila pritožba posameznika v ZPKZ Maribor, da predvsem mlajši pravosodni policisti tikajo zaprte osebe. Predlagali smo, da vodstvo zavoda poskrbi za primeren odnos pravosodnih policistov do zaprtih oseb, saj vikanje poleg tega, da je izraz spoštljivega odnosa, izrecno določa tudi 12. člen hišnega reda. Skrb vzbujajočo prakso pa smo ugotovili v ZPKZ Ljubljana, kjer namreč nobene izmed kršitev obsojencev niso obravnavali po zakonsko predvidenem postopku za izrekanje disciplinskih kazni, niti ko je šlo za nasilje med obsojenci. UIKS nam je zagotovila, da bo od 18 Državni preventivni mehanizem v Republiki Sloveniji po Opcijskem protokolu h Konvenciji OZN proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju