Poročilo Varuha človekovih pravic Republike Slovenije o izvajanju nalog državnega preventivnega mehanizma za leto 2010 bivalnih, zaposlitvenih, zdravstvenih (na primer na katerega zdravnika naj se obrne ali kje lahko dobi zdravilo, ki ga potrebuje, in podobno) in drugih možnosti. Poglavitna prednost tega programa je, da je tujec precej bolje pripravljen na vrnitev. Na podlagi tega programa se je v svojo državo vrnilo že več tujcev, ki so bili na podlagi dovolitve zadrževanja v Republiki Sloveniji že pet ali več let. Po mnenju pomočnika vodje CT je bilo od začetka leta 2010 s programom seznanjenih 23 tujcev, za sodelovanje pa se jih je nato odločilo 11. Ker je IOM organizacija, ki že več kot pol stoletja deluje na področju migracij in ima mrežo svojih pisarn ter partnerjev razširjeno po vsem svetu, so centru večkrat v pomoč tudi pri pridobivanju informacij v zvezi z državami, s katerimi se pri svojih postopkih ne srečujejo pogosto. DPM pozdravlja opisano udejanjanje določbe iz drugega odstavka 50. člena Zakona o tujcih (ZTuj-1), ki policiji daje možnost, da pri prostovoljni odstranitvi tujca sodeluje tudi z drugimi državnimi organi, mednarodnimi ali nevladnimi organizacijami. Element prostovoljnosti in izvajanje reintegracijskega programa v državi izvora je za tujca nedvomno možnost z boljšimi pogoji vrnitve. Po mnenju DPM je ključno tudi to, da so tujci čim bolj vsestransko obveščeni o svojem položaju, pravicah in dogajanju zunaj centra. Tujce o postopkih seznanjajo policijski inšpektorji. Tujci lahko tudi pokličejo na svoje diplomatsko-konzularno predstavništvo in se o zadevah prepričajo sami. Vedno pa se lahko obrnejo tudi na socialno delavko, ki jih po potrebi tudi prijavi na pogovor s pristojnim delavcem centra. Vodja je pojasnil, da je tujcem poleg ustnega obveščanja, za kar skrbijo strokovni delavci centra, zagotovljeno tudi pisno obveščanje. Tako ob sprejemu oziroma nastanitvi v center prejmejo informacijsko zloženko, ki je trenutno prevedena v sedem tujih jezikov in v kateri so navedene temeljne informacije o CT, predpisih, pravilih, razlogih nastanitve, možnostih nastanitve na različnih oddelkih, bivanju zunaj centra, pravicah in dolžnostih ter zdravstveni oskrbi. Poleg tega so navedeni še nekatere pomembne telefonske številke in naslovi nevladnih in drugih organizacij, na katere se lahko tujci obrnejo po nasvet in pomoč. Prosilce za mednarodno zaščito, ki so nastanjeni v CT, obiskujejo socialni delavci iz azilnega doma in predstavniki referata za operativne zadeve, ki jih obveščajo v zvezi s postopkom za pridobitev mednarodne zaščite. Nevšečnosti v postopkih s tujci so po pojasnilih pomočnika predvsem takrat, ko ni zadovoljivega sodelovanja tujca, ker ta namerno skriva svojo identiteto, in je nato tudi odzivanje izvorne države vse prej kot hitro ali pa odziva sploh ni. Če se osebje v danem trenutku ne more zadovoljivo sporazume(va)ti s tujcem zaradi jezikovnih ovir, izberejo s seznama ustreznega prevajalca in se dogovorijo za posredovanje. Če to okoliščine dopuščajo, poteka komunikacija s tujcem v tem primeru kar po telefonu. Po pojasnilih vodje se tako lahko hitreje ugotovi problem, kar je v nekaterih primerih ključno, ali se vsaj prihranijo stroški in čas, ki bi ga prevajalec potreboval za prihod v center le zaradi pojasnila. Prevajalec po potrebi pride tudi v CT. Če želijo tujci nekatere informacije pridobiti prek svetovnega spleta, se morajo obrniti na socialno delavko, ki jim želene vsebine izroči v pisni obliki. Po pojasnilih vodje je glede zagotovitve neposrednega dostopa tujcem do tega medija sporen predvsem varnostni vidik, saj bi bilo praktično nemogoče preprečevati dostop do vseh vsebin, ki bi utegnile biti sporne. Na naše vprašanje o morebitnih investicijah v CT po našem prejšnjem obisku nam je vodja pojasnil, da ni izvedena preureditev stavbe ob nastanitvenem delu v telovadnico. Do leta 2012 naj bi bila šele pripravljena potrebna dokumentacija. Po njegovih zagotovilih pa naj bi že v dveh do treh mesecih od našega tokratnega obiska prenovili oddelek za moške. Za to so se odločili predvsem zaradi izboljšanja varnosti. Pridobili naj bi nadzorno sobo, drugače naj bi uredili kadilnico in prostor za namizni tenis. Vodja je še dodal, da bodo obenem poskrbeli tudi za še en TV-sprejemnik na tem oddelku, kot je DPM predlagal ob lanskem obisku, ker so nekateri tujci navajali, da so pri izbiranju televizijskega programa prek edinega TV-sprejemnika pogosti spori. V CT naj bi še letos uredili tudi atrij. 42 Državni preventivni mehanizem v Republiki Sloveniji po Opcijskem protokolu h Konvenciji OZN proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju