Poročilo Varuha človekovih pravic Republike Slovenije o izvajanju nalog državnega preventivnega mehanizma za leto 2010 V obeh bolnišnicah smo tako ugotovili, da način vodenja podatkov o obveščanju ne omogoča celovitega pregleda nad spoštovanjem zakonsko določenih rokov in jih ZDZdr določa v urah. Zato smo predlagali zagotovitev doslednega spoštovanja zakonskih rokov, ki so določeni za obveščanje direktorja bolnišnice, najbližje osebe, zakonitega zastopnika in zastopnika o sprejemu brez privolitve in za obveščanje sodišča, za kar poskrbi direktor bolnišnice. Predlagali smo še dosledno in skrbno vodenje evidenc in dokumentacije o sprejemih brez privolitve, saj le to omogoča dokazovanje zakonitosti ravnanja. Ugotovili smo še, da se pristojno sodišče, na območju katerega je sprejemna psihiatrična bolnišnica, ažurno odziva na obvestila o sprejemu brez privolitve. Ob obisku smo bili opozorjeni tudi na pogosta razhajanja med mnenjem lečečega zdravnika psihiatra in odločitvijo sodišča glede nujnosti, dopustnosti in trajanja pridržanja oseb proti njihovi volji v oddelku pod posebnim nadzorom ter na to, da sodišče le redko zasliši lečečega zdravnika psihiatra, ampak pri odločitvi upošteva predvsem mnenje zunanjega izvedenca. V primeru enega oddelka pod posebnim nadzorom ene bolnišnice smo ugotovili, da v zdravstvenem kartonu pacienta ni sklepa sodišča o zadržanju osebe v oddelku pod posebnim nadzorom, ampak je le fotokopija sklepa sodišča o uvedbi postopka. Po pojasnilih, ki smo jih prejeli na tem oddelku, sodišče bolnišnici ne pošilja sklepov o zadržanju osebe v oddelku pod posebnim nadzorom. Nasprotno pa nam je bilo pojasnjeno na drugem oddelku pod posebnim nadzorom iste bolnišnice, v katerem smo ob vpogledu v naključno izbrane zdravstvene kartone lahko ugotovili, da so v njih tudi sklepi sodišča o zadržanju. Opozorili smo, da mora sodišče po 66. členu ZDzdr sklep, s katerim odloči o zadržanju (65. člen ZDzdr), vročiti tudi bolnišnici, ki ima pravico do pritožbe zoper tak sklep in ji je z zgoraj opisano prakso ta pravica kršena. Če bolnišnica ne bi vedela za končno odločitev, bi se lahko zgodilo, da bi bil pacient v oddelku pod posebnim nadzorom zadržan brez pravne podlage. Zato smo predlagali, naj bolnišnica v primerih, ko ima le sklep sodišča o uvedbi postopka, ne pa tudi končno odločitev sodišča, predsednika oziroma predsednico sodišča, pri katerem poteka postopek, opozori na to in od sodišča zahteva, naj ji posreduje končno odločitev. Posebni varovalni ukrepi (PVU) O odreditvi, izvedbi, trajanju in odpravi PVU bolnišnici vodita evidenco v vsakem oddelku pod posebnim nadzorom in centralno evidenco. Pregled naključno izbranih primerov je pokazal nekatere nepravilnosti oziroma nedoslednosti pri vodenju evidence o PVU, zaradi česar smo predlagali, naj bolnišnici zagotovita dosledno izpolnjevanje podatkov, ki so v skladu s petim odstavkom 29. člena ZDZdr potrebni za vodenje evidence o PVU. V primeru ene bolnišnice smo ob vpogledu v evidenco fiksacij na enem od oddelkov pod posebnim nadzorom ugotovili, da je fiksacija v dveh primerih trajala precej dlje, kot dovoljuje ZDZdr. Izpostavili smo, da bi moral zdravnik v teh primerih posebej pozorno zapisati pacientovo stanje, razloge za podaljšanje PVU in se podpisati. DPM ugotavlja, da je ZDZdr predpisal množico postopkov in evidenc, ni pa zagotovil ustreznega in preglednega načina za spremljanje teh podatkov. Čeprav so se psihiatrične bolnišnice skupaj pripravljale na izvajanje ZDZdr, uporabljajo različne obrazce. Ob množici obrazcev izstopa, da je treba na vsakega ročno vpisovati identifikacijske podatke, poskrbeti, da izpolnjeni obrazci pridejo do vseh naslovnikov in da so arhivirani tako, da jih je mogoče pregledovati. Osebje z izpolnjevanjem teh obrazcev porablja veliko časa, ki so ga pred uvedbo ZDZdr lahko namenjali pogovorom s pacienti. DPM priporoča, naj Ministrstvo za zdravje naroči izdelavo računalniškega programa, ki bi omogočil hitrejše, doslednejše in učinkovitejše spremljanje izvajanja ZDZdr. 52 Državni preventivni mehanizem v Republiki Sloveniji po Opcijskem protokolu h Konvenciji OZN proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju