Poročilo Varuha človekovih pravic Republike Slovenije o izvajanju nalog državnega preventivnega mehanizma za leto 2010 V enem izmed obiskanih domov za starejše smo se srečali s primerom, ko so na varovanem oddelku perilo za pranje odbirale strežnice z vpogledom v omaro stanovalcev. Menili smo, da bi moral biti ob takem odbiranju perila vedno navzoč tudi stanovalec. Če bi imel pripombe ali želje, bi mu moralo osebje primerno pojasniti, zakaj bodo oprali izbrana oblačila. V večini od obiskanih institucij smo dobili pojasnilo, da je verska oskrba za osebe rimskokatoliške vere zagotovljena, obiski duhovnika so bili redni, vsaj ob večjih praznikih so bile v zgradbi tudi maše. Večinoma pa je bil odgovor, da potreb po verski oskrbi stanovalcev drugih veroizpovedi ni bilo. Predlagali smo, da bi bilo prav v zloženko, ki jo stanovalci dobijo ob sprejemu, zato pripisati tudi, na koga od zaposlenih se lahko stanovalec obrne glede verske oskrbe, ali tako obvestilo vsaj natisniti in namestiti na oglasno desko. Pridržalni postopki Tudi v letu 2010 smo se srečali s težavami pri opredelitvi varovanega oddelka. Tega Zakon o duševnem zdravju (ZDZdr) opredeljuje kot oddelek v socialnovarstvenem zavodu, kjer so osebe zaradi svojih potreb nepretrgoma deležne posebne zaščite in varstva ter zavoda ne morejo zapustiti po svoji volji. V praksi domovi starejših velikokrat poskušajo varnost stanovalcev zagotavljati na nekoliko bolj odprt način. Zato oddelka ne zaklepajo, vendar pa stanovalce osebje (ali v skrajnem primeru receptor) zadrži in vrne na oddelek. Varuh ne more dajati avtentične razlage zakona. Zato bo natančnejša opredelitev, kaj se lahko šteje kot varovani oddelek, kot ga opredeljuje 2. člen ZDZdr, naloga pristojnega ministrstva ob morebitni spremembi ZDZdr in sodne prakse. Ravno zato je po mnenju državnega preventivnega mehanizma (DPM) še toliko bolj pomembno, da se presoja v vseh mejnih (dvomljivih) primerih prepusti sodišču. Obiskani zavodi, ki niso imeli (deklarirano) vzpostavljenega varovanega oddelka, praviloma sodišča niso obveščali o pridržanju oseb na tem oddelku brez soglasja. Predlagali smo, da ravnajo po ZDZdr in sodišče obvestijo o osebah, ki so na tem oddelku, in o osebah, ki jih bodo na ta oddelek nameščali v prihodnje. S tem bo končna presoja dvoma o tem, ali je na primer oddelek za dementne stanovalce varovani oddelek, ker izpolnjuje pogoje po 2. členu ZDZdr, prepuščena sodišču. Predlagali smo še, naj nas seznanijo, če sodišče ne bi o obvestilih odločilo oziroma postopka ne bi uvedlo, ter z drugimi aktivnostmi, ki naj bi ob pomoči drugih organov pomagale razčistiti dilemo oddelka za dementne stanovalce (pristojno ministrstvo, socialna inšpekcija, sodišče). Domovi za starejše praviloma obveščajo sodišče o namestitvi na varovani oddelek šele po namestitvi stanovalca. Razlog za to je v tem, da takšna oseba težko čaka na sprejem (neurejene razmere doma, zdravstveno stanje, premestitev iz bolnišnice), zavod pa ima težko posteljo dalj časa (do končanja sodnega postopka) prazno. Čeprav so ti razlogi razumljivi in dostikrat tudi utemeljeni, je takšno ravnanje v nasprotju z veljavno zakonodajo. ZDZdr. v 2. odstavku 75. člena namreč določa, da se za postopek sprejema osebe na varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda uporabljajo določila o sprejemu na zdravljenje brez privolitve na podlagi sklepa sodišča (40. do 52. člen ZDZdr). Sodni postopek za sprejem na varovani oddelek bi bilo tako treba izvesti še pred sprejemom osebe, saj je po ZDZdr mogoče osebo, ki ne da soglasja za namestitev na varovani oddelek, namestiti šele na podlagi sodne odločbe. Ob enem izmed obiskov smo ugotovili, da dom starejših tudi po začetku uporabe ZDZdr o stanovalcih, ki so bili na varovanem oddelku brez soglasja, ni obvestil sodišča. Pristojno okrajno sodišče očitno res ni vsebinsko odločalo o pridržanju oseb na varovanem oddelku tega doma starejših pred začetkom uporabe ZDZdr, temveč je tovrstne prijave zavrglo. Takšno ravnanje sodišča je bilo po mnenju Varuha in DPM (že večkrat izraženem v preteklosti) sporno. Nikakor pa to ne odvezuje zavoda, da po jasni novi zakonski ureditvi v členih 75. do 79. ZDZdr o osebah, ki jih sprejme na varovani oddelek brez privolitve, nemudoma obvesti sodišče in mu prepusti odločitev o pridržanju. Zato po mnenju DPM ni opravičila, da je imel obiskani dom starejših skoraj leto dni po začetku uporabe ZDZdr še vedno sedem 58 Državni preventivni mehanizem v Republiki Sloveniji po Opcijskem protokolu h Konvenciji OZN proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju