Poročilo Varuha človekovih pravic Republike Slovenije o izvajanju nalog državnega preventivnega mehanizma za leto 2010 Na problematiko, ki se nanaša na PVU, opozarjamo že v poglavju o osebah z duševnimi motnjami in osebah v socialnovarstvenih zavodih ter poglavju o zdravstvenem varstvu. Glede na opravljene obiske v zavodih pa ugotavljamo, da je posebna težava pri uporabi PVU to, da zdravnik večino časa ni navzoč. Zato zlasti domovi za starejše njegovo soglasje za uporabo posebnega varovalnega ukrepa pridobijo na različne načine. V nekaterih primerih zdravnik že vnaprej odobri uporabo ukrepa pri posameznem stanovalcu »po potrebi oziroma po presoji osebja«. V drugih primerih že izvedeni ukrep pozneje, ob svojem obisku, le potrdi. Takšno ravnanje domov je v nasprotju z ZDZdr, zato smo ob obiskih državnega preventivnega mehanizma (DPM) opozarjali na napačno ravnanje in predlagali uskladitev ravnanja z zakonom. ZDZdr v petem odstavku 29. člena določa, da se oseba, pri kateri je bil uporabljen PVU, nadzoruje, spremlja njene vitalne funkcije in strokovno obravnava ves čas izvajanja PVU. O izvajanju PVU se v zdravstveno dokumentacijo osebe vpisujejo natančni podatki o razlogu, namenu, trajanju in nadzoru nad izvajanjem ukrepa. Psihiatrične bolnišnice in socialnovarstveni zavodi vodijo evidenco o izvajanju PVU, in sicer v skladu z drugim odstavkom 99. člena tega zakona. Te evidence pa so bile v obiskanih zavodih velikokrat pomanjkljive. Ob obisku enega izmed domov starejših smo tako ugotovili, da iz evidenc (raportne knjige) ni razvidno, kdaj točno so ukrep začeli izvajati, kdo ga je odredil, koliko časa je trajal in kakšna so bila opažanja med njegovim izvajanjem. Zato tudi nismo mogli ugotoviti, ali dom sploh spoštuje časovne omejitve, kot jih določa ZDZdr. Ugotavljamo tudi, da fiksirana oseba ni vedno nameščena primerno, na kar smo posebej opozorili. Predvsem to velja za fiksacijo v večposteljni sobi, kjer stanovalec sicer biva. Ob nezadostnem nadzoru osebja se lahko drugi stanovalci čudijo fiksaciji stanovalca, tega v skrajnem primeru celo šikanirajo ali nadlegujejo. Poleg tega bi morebiti tudi pogost reden nadzor, predvsem v času počitka ali nočnem času, lahko motil druge sostanovalce. Stalen in po možnosti neprekinjen nadzor nad izvajanjem PVU je nujen zaradi zagotavljanja varnosti ter hitre in učinkovite pomoči osebi, nad katero se ukrep izvaja, če bi bilo to potrebno. Enemu izmed obiskanih zavodov smo predlagali, naj natančneje določi, kako je treba izvajati nadzor nad izvajanjem ukrepa (kdo nadzor izvaja, kako pogosto in kako). Natančno naj se tudi določi, kdo izvaja nadzor nad pravilnostjo ravnanja osebja in izpolnjevanja evidenc. V letu 2010 obiskani domovi starejših in posebna socialnovarstvena zavoda nimajo posebne sobe za umirjanje. Za umiritev stanovalca večinoma po potrebi uporabljajo pasove segufix. Ob tem se v primerih, ko gre za uporabo PVU na nemirni osebi, postavlja vprašanje, ali je fiksacija s pasovi (predvsem, ko vežejo tudi okončine) primernejši ukrep kot namestitev v sobo za umirjanje. Fiksirana oseba se namreč ne more premikati, ne more opravljati niti osnovnih gibov, ob pogledih drugih stanovalcev se nedvomno čuti degradirano. Zato bi bila namestitev v posebno (oblazinjeno) sobo za umirjanje po mnenju DPM lahko (vsaj) v nekaterih primerih boljša rešitev. Seveda je ureditev posebne sobe za umirjanje, ki jo med posebne varovalne ukrepe uvršča tudi ZDZdr (omejitev gibanja v enem prostoru), nedvomno vezana na prostorske zmožnosti institucije in zadostna finančna sredstva. Za najustreznejšo obliko PVU bi se moral v vsakem posameznem primeru, z upoštevanjem ZDZdr, odločiti zdravnik, ki tak ukrep tudi odobri. Pritožbene poti Še vedno se srečujemo s primeri, ko na varovanih oddelkih domov starejših ni (posebnega) nabiralnika za anonimne pritožbe stanovalcev. Vztrajamo, da je prav, da se takšen nabiralnik zaradi omejene možnosti odhoda stanovalca z oddelka in tako oddaje pritožbe na drug način namesti na vsak takšen oddelek. Čeprav je verjetnost, da bo kakšen stanovalec varovanega oddelka oddal pisno pritožbo majhna, je prav, da se vsem stanovalcem omogoči tak način oddaje pritožbe. Obiskani zavodi so tovrstna opozorila državnega preventivnega mehanizma (DPM) praviloma upoštevali in namestili nabiralnik na varovani oddelek. Zakon o duševnem zdravju (ZDZdr) v 16. členu med drugim tudi določa, da mora socialnovarstveni 62 Državni preventivni mehanizem v Republiki Sloveniji po Opcijskem protokolu h Konvenciji OZN proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju