Poročilo Varuha človekovih pravic Republike Slovenije o izvajanju nalog državnega preventivnega mehanizma za leto 2010 Verjetno največ obnovitvenih del je bilo izvedenih v ZPKZ Maribor (zamenjana okna na polodprtem oddelku in hodniku, v nekaterih sobah zamenjana dotrajana tla, kopalnice, nov fitnes ipd.). Tam so namestili še dovolj velik nadstrešek nad delom sprehajališča, da omogoča bivanje na prostem tudi ob dežju. Pohvalno je treba izpostaviti tudi način reševanja težav s prekrivanjem časa za telefoniranje z bivanjem na prostem v ZPKZ Maribor; na sprehajališču so postavili telefonsko govorilnico, ki jo lahko obsojenci in priporniki uporabljajo v času vsakodnevnega dvournega bivanja na prostem, seveda poleg govorilnic v zavodu. Skrb vzbuja splošno stanje glede izvedbe večinoma že načrtovanih projektov, saj zanje ni zagotovljenih finančnih sredstev. Tako na primer v ZPKZ Maribor, Odprti oddelek Rogoza, nista bili izvedeni obnova prvega nadstropja v objektu, fasade in strehe na objektih bivalnih prostorov obsojencev ter priključitev oddelka na javno kanalizacijsko omrežje. V ZPKZ Ljubljana, Oddelek Novo mesto, niso (pre)uredili parkirišča pred zgradbo in dela zemljišča, ki meji na reko Krko, zaradi česar niso pridobili zelo potrebne zunanje površine za rekreacijo, športne dejavnosti, sprehode in izvajanje obiskov zunaj oddelka, v ZPKZ Ljubljana pa ni zgrajen nadstrešek na dvorišču in še bi lahko naštevali. V ZPKZ Maribor, Odprti oddelek Rogoza, in ZPKZ Dob pri Mirni, Odprti oddelek Puščava, smo lahko pohvalili, da imajo zaprte osebe možnost zaklepati svoje sobe. Z notranje strani je ključavnica z bunko, osebje pa z zunanje strani še vedno lahko kadar koli odklene vrata. Tako rešitev smo predlagali na primer tudi že lani v ZPKZ Ig. Kljub zahtevnim gospodarskim razmeram smo pri zagotavljanju dela zaprtim osebam kar nekajkrat ugotovili bolj spodbudno stanje, kot smo ga pričakovali. ZPKZ Maribor, Odprti oddelek Rogoza, je na primer delo zagotavljal vsem zaprtim osebam, ki so to želele in so bile za delo tudi sposobne. Podobno velja tudi za ZPMZ in KZ Celje ter ZPKZ Dob pri Mirni, Odprti oddelek Puščava. Delalo je tudi več obsojencev iz ZPKZ Dob pri Mirni in ZPKZ Maribor. Po drugi strani je bilo na primer v ZPKZ Ljubljana delo zagotovljeno le malo zaprtim osebam. V ZPKZ Maribor, Oddelek Murska Sobota, tudi zaradi strukture zaprtih oseb (obsojenci s praviloma le krajšimi kaznimi zapora od šestih mesecev, priporniki in osebe na prestajanju uklonilnega zapora) to niti ni bilo presenetljivo, saj je že samo motivacija za delo pri njih praviloma zelo vprašljiva. S podobnimi težavami se je ukvarjal tudi ZPKZ Ljubljana, Oddelek Novo mesto. V zvezi s stiki z zunanjim svetom kaže kot posebej pohvalno izpostaviti ureditev v odprtih oddelkih Murska Sobota, Puščava in Ig, kjer lahko obsojenci uporabljajo tudi mobilne telefone in svetovni splet, kar ureja posebno navodilo o uporabi elektronskih komunikacij. Dostop do teh pa si morajo obsojenci zagotoviti sami prek mobilnega operaterja. Prav je, da se obsojencem v tako svobodnih režimih prestajanja kazni to omogoča. Seveda pa je potrebna previdnost pri zagotavljanju teh možnosti za obsojence v bolj zaprtih režimih, saj so tam možnosti za ogrozitev varnosti v zavodu ali zunaj njega tudi s tem veliko večje, na primer z grozilnimi sporočili žrtvi kaznivega dejanja, priprave novih kaznivih dejanj, priprave na pobeg in podobno. V ZPMZ in KZ Celje smo prejeli veliko pritožb zaprtih oseb v zvezi z izvajanjem obiskov brez nadzora oziroma s tem povezano pričakovano zasebnostjo. V sobo, ki se uporablja za obiske, je vhod namreč z dvorišča zavoda. Vrata so tako praviloma odprta, saj pravosodni policist stoji pri vhodnih vratih dvorišča; pozimi oziroma ob slabših vremenskih razmerah pa pravosodni policist celo vstopi v sobo in je tam ves čas obiska. Tudi UIKS je ugotovila, da je ugodnost nenadzorovanega obiska, ki obsojencu in obiskovalcu ne omogoča, da med seboj komunicirata zunaj slušnega polja pravosodnega policista, nesmiselna. Spodbudno je tudi mnenje UIKS, da bi bilo z ustrezno reorganizacijo obiskov verjetno mogoče nenadzorovane obiske izvajati ločeno od nadzorovanih, saj ima zavod na malem notranjem dvorišču dve sobi za obiske; po hišnem in dnevnem redu so obiski ob sobotah in nedeljah od 8.00 do 17.00, zato je v tem terminu verjetno mogoče primerno organizirati obiske posebej za tiste obsojence, ki jim je zavod podelil ugodnost nenadzorovanega obiska. Za kakšno rešitev se je odločil zavod, bomo preverili ob naslednjem obisku. 16 Državni preventivni mehanizem v Republiki Sloveniji po Opcijskem protokolu h Konvenciji OZN proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju