Poročilo Varuha človekovih pravic Republike Slovenije o izvajanju nalog državnega preventivnega mehanizma za leto 2010 oseb v varovanem oddelku, ne da bi o njih obvestil sodišče. Ob obisku tega doma smo tudi ugotovili, da ima še en varovani oddelek, na katerem je bilo brez odločitve sodišča o pridržanju še 27 stanovalcev. Vodstvo doma je pojasnilo, da še ne vedo, kakšna bo narava tega oddelka. Vendar lahko dom na oddelek z vzpostavljenim režimom, ki onemogoča prost izhod, namesti le osebe, ki se s takšno namestitvijo strinjajo oziroma glede katerih je sodišče že odločilo o pridržanju in ga dovolilo. Zato je bilo ravnanje doma, ko je vzpostavil dodatni varovani oddelek in šele po obisku DPM obvestil sodišče o pridržanjih na tem oddelku, v nasprotju z zakonom. Ob obiskih smo ugotavljali tudi različne prakse pri vročanju poštnih pošiljk stanovalcem varovanih oddelkov, še posebej tistim, ki zaradi svojega zdravstvenega stanja niti ne morejo dobro razumeti pomena prejetega pisma. V eni izmed obiskanih institucij je vročevalec, ker stanovalcu ni bila mogoča vročitev, pustil obvestilo na recepciji, kjer je nato po preteku 15 dni pustil tudi samo pisanje. Ker se po preteku tega roka šteje vročitev za opravljeno in začnejo teči roki, ki so za stranko v postopku lahko ključni (ali pa celo že potečejo), smo poudarili, da mora dom še posebej v takem primeru poskrbeti, da bo pošiljka prišla čim prej v prave roke (stanovalca ali na primer skrbnika). V enem izmed obiskanih zavodov pa smo ugotovili, da sodišče pošilja sklepe o sprejemu v varovani oddelek oziroma o podaljšanju zadržanja v varovanem oddelku neposredno zavodu s pripisom, da se, če stanovalec ni sposoben razumeti pomena oziroma vsebine sklepa, sklep vloži v spis oziroma njegova vsebina stanovalcu ustno pojasni. O tem, ali se bo sklep sodišča vročil posameznemu stanovalcu, je v praksi tega doma odločila socialna služba, ki stanovalcu praviloma tudi pojasni pomen sklepa. To prakso, ko se stanovalcu ne vroči sklep o sprejemu v varovani oddelek ali podaljšanju zadržanja v varovanem oddelku, nismo ocenili za primerno. Razumemo, da v nekaterih primerih odločitve sodišča morda ni mogoče pravilno vročiti (ker npr. stanovalec ni sposoben podpisati vročilnice ali ni sposoben razumeti vsebine sodne odločitve), zaradi česar se lahko pojavi tudi dvom o smiselnosti vročanja sodnih pošiljk. Vendar ZDZdr, tako kot prejšnji Zakon o nepravdnem postopku, ne določa izjem pri vročanju sklepov, izdanih v postopku sprejema v varovani oddelek brez privolitve. Zato bi bilo prav, da bi zakon posebej uredil primere, v katerih zaradi psihofizičnega stanja posameznika vročitev odločitve sodišča ni potrebna. Do tedaj pa je vsako drugačno ravnanje po mnenju DPM nezakonito. Posebni varovalni ukrepi Zakon o duševnem zdravju (ZDZdr) v šestem in sedmem odstavku 29. člena določa, da o odreditvi in izvedbi posebnega varovalnega ukrepa (PVU) zdravnik, ki tak ukrep odredi, najpozneje v 12 urah od odreditve ukrepa pisno obvesti direktorja socialnovarstvenega zavoda, najbližjo osebo, odvetnika in zastopnika. Če gre za osebo, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost, se o tem obvesti tudi zakoniti zastopnik. Če zdravnik ni navzoč ob osebi (kar se v socialnovarstvenih zavodih zgodi pogosto), lahko PVU uvede tudi drugi zdravstveni ali strokovni delavec oziroma delavka v socialnovarstvenem zavodu, vendar o tem takoj obvesti zdravnika, ki brez odlašanja odloči o utemeljenosti uvedbe ukrepa. Če zdravnik ukrepa ne odredi, se izvajanje ukrepa takoj opusti. Zdravstveni oziroma strokovni delavec poskrbi za pisni zaznamek o obvestilu zdravnika. ZDZdr v četrtem odstavku 29. člena določa, da se PVU uporabi le izjemoma in lahko traja le toliko časa, kolikor je nujno potrebno glede na razlog njegove uvedbe, pri čemer PVU telesnega oviranja s pasovi ne sme trajati več kot štiri ure, PVU omejitve svobode gibanja v enem prostoru pa ne več kot 12 ur. Po preteku tega obdobja zdravnik preveri utemeljenost ponovne uvedbe PVU. 60 Državni preventivni mehanizem v Republiki Sloveniji po Opcijskem protokolu h Konvenciji OZN proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju