Konvencija in protokol 6. člen 1. Če meni, da okoliščine to opravičujejo, in po poprejšnji obravnavi obvestil, s katerimi razpolaga, poskrbi vsaka država članica, na ozemlju katere je oseba, za katero se sumi, da je storila kaznivo dejanje iz 4. člena, da se zadevna oseba aretira, ali pa izvede vse potrebne zakonske ukrepe, da bi zagotovila njeno navzočnost. Ta aretacija in ti ukrepi morajo biti v skladu z zakonodajo omenjene države, toda izvajajo se lahko samo toliko časa, kolikor je potrebno za začetek kazenskega pregona ali postopka za izročitev. 2. Omenjena država takoj opravi predhodno preiskavo, da bi ugotovila dejstva. 3. Vsaka oseba, aretirana v skladu s prvim odstavkom tega člena, lahko takoj stopi v stik z najbližjim pooblaščenim predstavnikom države, katere državljanstvo ima, ali, če gre za apatrida, s predstavnikom države, v kateri ima običajno prebivališče. 4. Če je kaka država aretirala osebo v skladu s tem členom, mora o tej aretaciji in okoliščinah, ki jo opravičujejo, takoj obvestiti države iz prvega odstavka 5. člena. Država, ki izvaja predhodno preiskavo iz drugega odstavka tega člena, mora svoje ugotovitve takoj sporočiti omenjenim državam in jih obvestiti, ali namerava izvršiti jurisdikcijo. 7. člen 1. Država članica, na katere ozemlju pod njeno jurisdikcijo je odkrit domnevni storilec kaznivega dejanja iz 4. člena, če ga ne izroči, predloži v primerih iz 5. člena zadevo pristojnim organom, da bi izvedli kazenski postopek. 2. Ti organi odločajo pod enakimi pogoji kot za vsako hudo kaznivo dejanje splošnega prava v skladu s pravnimi predpisi zadevne države. V primerih iz drugega odstavka 5. člena dokazna pravila, ki se uporabljajo za pregon in obsodbo, nikakor ne smejo biti manj stroga od pravil, ki se uporabljajo v primerih iz prvega odstavka 5. člena. 3. Vsaki osebi, ki se preganja za katerokoli kaznivo dejanje iz 4. člena, je zajamčeno pravično ravnanje v vseh fazah postopka. 8. člen 1. Kazniva dejanja iz 4. člena so avtomatično vključena v vsako pogodbo o izročitvi, že sklenjeno med državami članicami. Države članice prevzemajo obveznost, da bodo omenjena kazniva dejanja vključile v vsako pogodbo o izročitvi, ki jo bodo sklenile med seboj. 2. Če dobi država članica, ki za izročitev postavlja kot pogoj pogodbo, od druge države članice, s katero ni vezana s pogodbo o izročitvi, zahtevo za izročitev, lahko šteje to konvencijo kot pravno podlago za izročitev glede omenjenih kaznivih dejanj. Izročitev je odvisna od drugih pogojev, določenih s pravom zaprošene države. 3. Države članice, ki za izročitev ne postavljajo kot pogoj pogodbe, medsebojno priznavajo omenjena kazniva dejanja kot primere za izročitev pod pogoj, predvidenimi s pravom zaprošene države. 80 Državni preventivni mehanizem v Republiki Sloveniji po Opcijskem protokolu h Konvenciji OZN proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju