1.6 Obisk Psihiatrične bolnišnice Idrija Že od leta 2008 izvajajo skupnostno obravnavo pacientov, ki temelji na multidisciplinarnem timu, ki poteka na terenu, in sicer pokriva Primorsko. V tim so vključeni zdravnik psihiater, diplomirana medicinska sestra, psiholog, socialna delavka in delovni terapevt skupaj s pacientom in njegovimi svojci. Tim je delno lociran v Idriji (pokriva severni in osrednji del Primorske), delno pa v Izoli (pokriva južni del Primorske oz. obalno-kraško regijo). Obravnava v skupnosti je oblika zdravljenja in vodenja psihiatričnih pacientov, ki imajo pogoste ponovitve bolezni, so pogosto hospitalizirani, tudi proti njihovi volji, težje sodelujejo pri zdravljenju z opuščanjem zdravil in kontrolnih pregledov, imajo dvojne diagnoze z odvisnostjo ali ponavljajočimi se zlorabami psihoaktivnih substanc. Takšna oblika zdravljenja omogoča uspešno obvladovanje kroničnih duševnih motenj, težavnih in resnih zdravstvenih problemov, ki lahko vodijo v hudo invalidnost, samomorilno vedenje, finančne, socialne in zdravstvene obremenitve družin pacientov ter občasno v dejanja, ki so lahko nevarna drugim ljudem. Ker so rezultati psihiatričnega zdravljenja v skupnosti pozitivni, bodo tudi v prihodnje nadaljevali tovrstno zdravljenje. Število pacientov se povečuje in je nad načrtovanimi, tudi to je po prepričanju bolnišnice odraz krize. Po drugi strani se sredstva za delo zmanjšujejo. V celotnem zdravstvu so se glede na druge zdravstvene institucije sredstva najbolj znižala prav na področju psihiatrije. To se še posebej pozna zaradi tega, ker je pri psihiatrični obravnavi pacientov pomembno strokovno usposobljeno osebje. Tu ne gre za drage naprave, temveč osebje, več kot 70 odstotkov vseh stroškov pri bolnišnici predstavljajo stroški dela. Za bolnišnico je pomembno, da je postavljen neki kadrovski normativ. Vendar pa ugotavljajo, da se nižanje sredstev najbolj kaže prav pri financiranju osebja. To povzroča tudi preobremenjenost osebja. Obravnava pacientov je težja, nastajajo somatski zapleti. Ob tem je zaposlovanje ustavljeno, država bi želela celo, da se število osebja zmanjša. Posledica nižanja sredstev se kaže v številu kadra. Zaradi zmanjševanja se čuti njegova preobremenjenost. Obravnava pacientov je vedno zahtevnejša, zlasti na oddelkih, kjer se zdravijo starostniki, ker imajo pridružene telesne bolezni. Tako je bilo mogoče na gerontopsihiatričnem oddelku pod posebnim nadzorom ob napotitvi življenjsko ogroženega pacienta na zdravljenje v drugo bolnišnico že zaznati pomanjkanje osebja. Bolnišnica je v odzivnem poročilu navedla, da na gerontopsihiatričnem oddelku zagotavljajo stalno navzočnost negovalnega in drugega strokovnega kadra (delovni terapevt, socialni delavec), skladno z obstoječo sistemizacijo delovnih mest v bolnišnici in internimi pravili razporejanja kadra po bolniških oddelkih, na način, da se doseže optimalna pokritost bolniških oddelkov s potrebnim kadrom, ki zagotavlja neprekinjeno zdravstveno obravnavo. Bolnišnica si že vrsto let prizadeva, da bi se na področju psihiatrije uredili kadrovski normativi in da bi se psihiatričnim bolnišnicam, zlasti v intenzivni negi in pri obravnavi starostnikov priznal višji kadrovski normativ od obstoječega. Tovrstna prizadevanja bolnišnice vsekakor podpiramo. V bolnišnici je 22 sistemiziranih delovnih mest zdravnikov psihiatrov. Zaposlenih je 15 specialistov psihiatrov in sedem specializantov psihiatrije ter en specialist internist. Tako jim je glede na leto 2010 uspelo zaposliti še dva specialista, kar pomeni napredek v obravnavi pacientov in razbremenitev celotne ekipe. V prihodnje računajo še na zapolnitev dveh mest, upajo, da jih ob tem ne bo ustavila omejitev zaposlovanja. Tako se težave pojavijo predvsem takrat, ko je posamezni zdravnik odsoten. Bolnišnica poskuša to reševati z notranjimi prerazporeditvami, kar pa dolgoročno ni ustrezna rešitev. Zaposlenih imajo tudi šest specialistov klinične psihologije, eno specializantko klinične psihologije in eno diplomirano psihologinjo. Zaposlenih imajo še sedem socialnih delavcev, eno andragoginjo in 15 diplomiranih delavnih terapevtov. Glede na ta kader spada po zagotovilih bolnišnice v sam slovenski vrh, predvsem pa ji omogoča dodatno kakovost obravnave pacientov. 118 POROČILO O IZVAJANJU NALOG DPM V LETU 2013 DRŽAVNI PREVENTIVNI MEHANIZEM PO OPCIJSKEM PROTOKOLU H KONVENCIJI OZN PROTI MUČENJU IN DRUGIM KRUTIM, NEČLOVEŠKIM ALI PONIŽEVALNIM KAZNIM ALI RAVNANJU