1.3 Obiski zavodov za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s čustvenimi in vedenjskimi motnjami V vseh zavodih upoštevajo predpisane normative tako glede števila mladostnikov v skupinah kot glede števila ter vrste in stopnje izobrazbe zaposlenih. Osnovnošolci iz stanovanjskih skupin obiskujejo zunanje osnovne šole, srednješolci pa redne srednje šole. Kot navedeno, trije zavodi (MD Malči Beličeve, VZ Planina in VZ Slivnica) svojo dejavnost izvajajo v zgradbah internatskega tipa s klasičnim modelom vzgoje – v vzgojnih skupinah. VZ Slivnica pa ima tudi eno stanovanjsko skupino, ki je na drugi lokaciji. DPM meni, da je delo z mladostniki s čustvenimi in vedenjskimi motnjami v stanovanjskih skupinah primernejša organizacijska oblika od klasičnega modela, čeprav je po drugi strani za čustveno in vedenjsko najbolj motene lahko taka oblika tudi preveč zahtevna, saj sta življenje in delo v stanovanjski skupini manj strukturirana in zahtevata več samostojnosti in odgovornosti. DPM zato ostaja pri stališču, da je smiselno v manjšem obsegu ohraniti klasični model organiziranja in s tem možnost namestitve v vzgojne skupine. Po mnenju DPM pa bi bilo v prihodnje smiselno preizkusiti uspešnost izvajanja vzgojnega programa v manjši skupini tudi za mladostnike, ki so v zavod vključeni na podlagi vzgojnega ukrepa. Vendar je to odvisno od strokovnih izhodišč za tak vzgojni program in od finančnih sredstev države. Kadrovske in prostorske razmere ter priporočila DPM Upoštevajoč standarde in normative za delo z mladostniki s čustvenimi in vedenjskimi motnjami, je po presoji DPM število strokovnega osebja primerno, prav tako tudi njihova vrsta in stopnja izobrazbe, kot to določa zakon. Gre za strokovnjake z univerzitetno izobrazbo s področja socialne pedagogike, psihologije, socialnega dela in drugih, ki so še dodatno usposobljeni za delo s to populacijo. DPM pa je zaznal problem ustreznosti vrste izobrazbe za delo z mladostniki s kriminalno preteklostjo. Obstaja dilema, ali je primerno vzgojne skupine organizirati tako, da so v skupinah skupaj mladostniki s kriminalno preteklostjo in mladostniki, ki so vključeni v zavode na podlagi odločb centrov za socialno delo zaradi težav v družini, vzgojne in vedenjske zanemarjenosti, slabe učne uspešnosti in drugih razlogov. DPM v zvezi s tem predlaga strokovnjakom in ministrstvom za izobraževanje, za delo, za pravosodje in za zdravje oblikovanje ustreznejših rešitev. V preteklem letu je Oddelek za socialno pedagogiko na Pedagoški fakulteti v Ljubljani v skladu s priporočilom DPM ponovno organiziral izvajanje dodatne socialno pedagoške dokvalifikacije, kar je bilo prej več let problem. Prostorske razmere in oprema so v obiskanih zavodih primerni. V ponovno obiskanih zavodih so ostali nespremenjeni, je pa zaznati zmanjševanje finančnih sredstev od MIZŠ za investicijsko vzdrževanje in obnavljanje opreme. Zato je DPM v zvezi s tem MIZKŠ priporočil, da kljub finančni stiski države zagotavlja potrebna sredstva. Izvajanje dejavnosti – opažanja in priporočila DPM Obiskani zavodi imajo izdelane publikacije s temeljnimi informacijami o svojem delu. Informativno gradivo je objavljeno tudi na spletnih straneh posameznega zavoda. Vzgojno delo poteka na podlagi veljavnega vzgojnega programa izpred desetih let, ki je potreben prenove in posodobitve. DPM priporoča, da bi vzgojnemu programu dodali tudi vsebine, ki bi bile primernejše oziroma smiselnejše za (pre) vzgojno delo z mladostniki z izrečenim vzgojnim ukrepom. Na podlagi priporočil DPM iz prvih obiskov so vsi trije ponovno obiskani zavodi posodobili in izboljšali svoje spletne strani, vsi so na spletnih straneh objavili pravila bivanja in hišni red. Tudi priporočilo DPM, da individualiziran program podpiše mladostnik, so večinoma spoštovali. 68 POROČILO O IZVAJANJU NALOG DPM V LETU 2013 DRŽAVNI PREVENTIVNI MEHANIZEM PO OPCIJSKEM PROTOKOLU H KONVENCIJI OZN PROTI MUČENJU IN DRUGIM KRUTIM, NEČLOVEŠKIM ALI PONIŽEVALNIM KAZNIM ALI RAVNANJU